Plače zaposlenih za 4. četrtletje 2016 višje od plač za prejšnje četrtletje

Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah, za 4. četrtletje 2016 je znašala 919,21 EUR (neto pa 645,74 EUR); od povprečne mesečne bruto plače za prejšnje četrtletje je bila nominalno višja za 1,1 %, realno pa za 0,7 % (od neto plače je bila nominalno višja za 0,8 %, realno pa za 0,4 %).

Povprečna mesečna plača oseb, zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah, za leto 2016 je v bruto znesku znašala 911,06 EUR, v neto znesku pa 641,20 EUR. Od plače za leto 2015 je bila nekoliko višja (v bruto znesku za 0,1 %, v neto znesku pa za 0,5 %).

Najvišjo povprečno mesečno plačo med zaposlenimi pri registriranih fizičnih osebah za 4. četrtletje 2016 prejeli zaposleni v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah, za 4. četrtletje 2016 se je v primerjavi s plačo za 3. četrtletje 2016 najbolj zvišala v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 5,5 %).

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah, za leto 2016 se je v primerjavi s plačo za leto 2015 najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 4,2 %), najbolj znižala pa se je v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v dejavnosti rudarstvo (v vsaki za 2,5 %).

Najvišjo povprečno mesečno plačo med zaposlenimi pri registriranih fizičnih osebah za 4. četrtletje 2016 so prejele osebe, ki so delale v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer v neto znesku 853,93 EUR.

Gospodarska klima februarja 2017 višja na mesečni in letni ravni

Kazalnik gospodarske klime je bil februarja 2017 (10,5 odstotne točke) za 0,4 odstotne točke višji kot januarja 2017 (10,1 odstotne točke) in za 12,9 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na dvig tega kazalnika na mesečni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,7 odstotne točke). Poleg tega so na mesečno spremembo pozitivno vplivali tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke). Negativno je na mesečno spremembo vplival kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,1 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil februarja 2017 za 7,0 odstotne točke višji kot februarja 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke), med potrošniki (za 2,2 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 1,6 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 1,2 odstotne točke). Negativno pa je na spremembo vrednosti na letni ravni vplival kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke).

V letu 2016 inflacija (0,5 %), v decembru 2016 deflacija (–0,5 %)

V letu 2016 smo imeli na letni ravni 0,5-odstotno inflacijo. Povprečna letna inflacija pa je bila negativna (–0,1-odstotna). V letu 2015 sta bili obe, letna in povprečna letna inflacija, negativni, –0,5-odstotni.

Storitve so se v enem letu podražile, in sicer za 1,6 %. Cene blaga pa so v primerjavi z decembrom 2015 v povprečju ostale nespremenjene. Poltrajno blago se je pocenilo za 2,2 %, trajno blago se je pocenilo za 1,8 %, blago dnevne porabe pa se je podražilo za 0,9 %.

V letu 2016 so k letni inflaciji največ, 0,3 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (najizraziteje se je podražila zelenjava, in sicer za 8,7 %), po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev (te so bile dražje za 3,2 %), pogonska goriva (dražja so bila za 1,8 %) ter izdelki in storitve iz skupine raznovrstno blago in storitve (ti so bili dražji za 1,6 %).

Na drugi strani so v letu 2016 letno rast cen zniževale nižje cene v skupinah oblačila in osebni avtomobili (vsaka po 0,2 odstotne točke), in daljinska energija (po 0,1 odstotne točke). V enem letu so se oblačila pocenila za 4,1 %, osebni avtomobili za 3,4 % in daljinska energija za 8,4 %.

Cene v decembru 2016 na mesečni ravni nižje za 0,5 %

Na mesečni ravni, tj. v primerjavi s prejšnjim mesecem, so bile cene v decembru 2016 nižje za 0,5 %. K temu so 0,5 odstotne točke prispevale nižje cene oblek in obutve. Oblačila so se pocenila za 6,8 %, obutev pa za 3,9 %. Po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 2,1 %, pogonska pa za 1,1 %) ter proizvodi iz skupine rekreacija in kultura (cenejši so bili za 0,7 %).

Deflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke blažile višje cene zelenjave (dražja je bila za 7,6 %) ter vse preostale decembrske podražitve.

Gospodarska klima v januarju 2017 pozitivna

Pozitiven trend gospodarske klime iz druge polovice leta 2016 se nadaljuje tudi v letu 2017. V januarju 2017 je bila gospodarska klima višja tako na mesečni kot tudi na letni ravni in tako dosegla najvišjo vrednost po aprilu 2008.

Kazalnik gospodarske klime je bil januarja 2017 (10,0 odstotne točke) za 1,5 odstotne točke višji kot decembra 2016 (8,5 odstotne točke) in za 12,4 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja. Tako je dosegel najvišjo vrednost po aprilu 2008, ko je bila vrednost tega kazalnika 12,6 odstotne točke.

Na dvig tega kazalnika na mesečni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,2 odstotne točke). Poleg tega sta na mesečno spremembo pozitivno vplivala tudi kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Negativno sta na mesečno spremembo vplivala kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke).

Gospodarska klima tudi na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil januarja 2017 za 6,2 odstotne točke višji kot januarja 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalniki zaupanja med potrošniki (za 2,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 1,9 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,7 odstotne točke). Negativno pa je na spremembo vrednosti na letni ravni vplival kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke).

V novembru 2016 več insolvenčnih postopkov

Insolvenčni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali so dalj časa plačilno nesposobni. V Sloveniji med insolvenčne postopke štejemo stečajni postopek, prisilno poravnavo in likvidacijo.

Izognite se težavam

V novembru 2016 je bilo v Sloveniji oklicanih 398 novih insolventnih postopkov – to je za 17,2 odstotka več kot v predhodnem mesecu, toda le za 0,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sodelovanje s podjetjem, ki se znajde v insolvenčnem postopku, vam lahko prinese kar nekaj težav, zato vam svetujemo, da redno spremljate poslovanje vaših poslovnih partnerjev.

Pri tem vam lahko pomaga izkušena ekipa Achilles, ki vam pod eno streho ponudi storitve, kot je spremljanje bonitetne ocene vaših strank, pa tudi druge finančne storitve, kot sta zavarovanje in upravljanje terjatev, ki poskrbijo za vaše optimalno poslovanje.

Novembra 2016 manj blokad računov

Blokada podjetja pomeni, da določena obveznost bremeni transakcijski račun (TRR) ter na tem računu ni zadostnega razpoložljivega stanja. Med blokirana podjetja v spodnji statistiki so všteta vsa podjetja, ki so v tekočem mesecu na odprtih TRR-jih beležila blokado najmanj 1 dan.

Previdnost ni nikdar odveč

Novembra 2016 je bilo blokiranih 8.671 subjektov, kar je za dobrih 16,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo blokiranih 10.365 subjektov. Kljub temu seveda velja opozorilo, da pred sklenitvijo posla vedno preverite, ali sodelujete z zaupanja vrednim in plačilno zmožnim podjetjem.

V nasprotnem primeru se lahko odločite tudi za preventivo, na primer za zavarovanje terjatev, ki vam zagotovi, da boste sredstva v vsakem primeru prejeli. Na ta način lahko bistveno zmanjšate rizike poslovanja in si prihranite kar nekaj skrbi.

Novembra 2016 manj izbrisov podjetij kot v enakem obdobju lani

Novembra se je v Sloveniji izbrisalo 1.069 gospodarskih subjektov, kar je za 12,3 odstotka manj kot se jih je izbrisalo v enakem obdobju lani. V primerjavi z oktobrom 2016 pa se jih je izbrisalo za kar 57,7 odstotka več.

Pomembno je, da pri poslovanju vedno redno spremljate, kaj se dogaja z vašimi poslovnimi partnerji, saj ste tako v vsakem trenutku seznanjeni, kako poslujejo, in lahko tudi pravočasno reagirate na morebitne prihajajoče težave.

Vedno tu za vas

V podjetju Achilles vam lahko ponudimo pomoč pri številnih finančnih storitvah, s katerimi si zagotovite nemoten finančni pretok ter se izognete neplačilom in zamudam. Našim strankam, sicer vedno svetujemo, da poskrbijo za preventivo, kar omogoča zavarovanje terjatev, seveda pa tudi v primeru nastopa težav poiščemo optimalne rešitve.

Izvoz in uvoz od januarja do novembra 2016 višja kot lani

V novembru 2016 je bila vrednost blagovne menjave višja tako na izvozu kot na uvozu v primerjavi z istim obdobjem 2015; izvoz je bil višji za 5,1 % (znašal je 2.204,6 milijona EUR), uvoz pa za 10,5 % (znašal je 2.219,8 milijona EUR). Vrednosti izvoza in uvoza v novembru 2016 pa sta bili višji tudi od vrednosti povprečnega mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu: izvoz za 10,5 %, uvoz pa za 14,3 %.

V novembru 2016 je bil v blagovni menjavi s tujino zabeležen primanjkljaj v vrednosti 15,2 milijona EUR. Pokritost uvoza z izvozom je bila 99,3-odstotna. November je bil tako drugi mesec v letu 2016 s primanjkljajem v blagovni menjavi; pojasnimo ga lahko z nekoliko višjim uvozom iz držav članic EU.

Blagovna menjava z državami članicami EU v novembru 2016 višja kot v novembru 2015

Slovenija je v novembru 2016 ustvarila 75,6 % vsega izvoza in 79,9 % vsega uvoza s trgovanjem z državami članicami EU. V te države je v omenjenem obdobju izvozila 1.665,9 milijona EUR blaga (ali za 2,4 % več kot v novembru 2015), uvozila pa 1.774,1 milijona EUR blaga (ali za 7,0 % več kot v novembru 2015).

V države, ki niso članice EU, je Slovenija v novembru 2016 izvozila za 538,7 milijona EUR blaga (ali za 14,6 % več kot v novembru 2015), od tam uvozila pa za 445,7 milijona EUR blaga (ali za 27,0 % več kot v novembru 2015).

Izvoz in uvoz od januarja do novembra 2016 višja kot v istem obdobju 2015

Slovenija je v obdobju od januarja do novembra 2016 izvozila za 22.928,0 milijona EUR blaga (ali za 3,8 % več kot v istem obdobju 2015), uvozila pa za 22.087,0 milijona EUR blaga (ali za 3,4 % več kot v istem obdobju 2015). V enajstih mesecih leta 2016 je bil zabeležen presežek v vrednosti 841,0 milijonov EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,8-odstotna.

V novembru 2016 več novoustanovljenih podjetij

V novembru 2016 se je v Sloveniji ustanovilo 1.537 gospodarskih subjektov, kar je le za 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, vendar pa za 21,9 odstotka manj kot v predhodnem mesecu, kar je mogoče pripisati tudi zaključku leta, saj mnogi podjetniki z ustanovitvijo počakajo na januar.

Priložnosti, ki se jih je treba lotiti premišljeno

Vsekakor je rast števila novoustanovljenih podjetij obetavna, saj prinaša več aktivnosti in odpira več priložnosti tako za iskalce zaposlitve kot za potencialne poslovne partnerje. Kljub vsemu zahteva poslovanje s poslovnimi partnerji, ki jih še ne poznate, večjo mero previdnosti.

Pri tem vam z veseljem priskoči na pomoč strokovna ekipa Achilles, ki vam lahko ponudi preventivne storitve, kot je zavarovanje terjatev, vaše težave pa vam pomagamo rešiti tudi v primeru, da se že soočate z zamudami pri plačilih in zapadlimi terjatvami.

Gospodarska klima tudi decembra 2016 višja

Kazalnik gospodarske klime je bil decembra 2016 (8,5 odstotne točke) za 0,5 odstotne točke višji kot novembra 2016 (8,0 odstotne točke) in za 11,7 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja. Tako je ponovno dosegel novo najvišjo vrednost po maju 2008, ko je bila vrednost tega kazalnika 8,6 odstotne točke. Glede na povprečje leta 2015 je bil v letu 2016 v povprečju višji za 0,3 odstotne točke.

Na dvig tega kazalnika na mesečni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,3 odstotne točke). Poleg tega sta na mesečno spremembo pozitivno vplivala tudi kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Negativno je na mesečno spremembo vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke), medtem ko kazalnik zaupanja v trgovini na drobno ni vplival na mesečno spremembo vrednosti.

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil decembra 2016 za 2,0 odstotne točke višji kot decembra 2015.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali vsi kazalniki zaupanja, in sicer v gradbeništvu (za 0,8 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,1 odstotne točke).