Izvoz in uvoz od januarja do marca 2017 višja kot v istem obdobju lani

Izvoz je v marcu 2017 znašal 2.584,6 milijona EUR, kar je za 17,8 % več kot v marcu 2016, uvoz pa 2.471,2 milijona EUR, kar je za 18,3 % več kot v marcu 2016. Vrednosti izvoza in uvoza v marcu 2017 sta bili višji tudi od vrednosti povprečnega mesečnega izvoza in uvoza v letu 2016: izvoz za 24,4 %, uvoz pa za 23,0 %. Glavni trgovinski partnerici Slovenije v opazovanem obdobju sta bili tako pri izvozu kot tudi pri uvozu Nemčija in Italija.

V marcu 2017 je bil pri blagovni menjavi s tujino zabeležen presežek v višini 113,4 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 104,6-odstotna. Presežek v blagovni menjavi v marcu je bil v letu 2017 drugi najvišji v zadnjih desetih letih.

Blagovna menjava tako z državami članicami EU kot tudi s tistimi, ki niso članice EU, v marcu 2017 višja kot v marcu 2016

Slovenija je v marcu 2017 ustvarila 76,1 % vsega izvoza in 81,0 % vsega uvoza s trgovanjem z državami članicami EU. V te države je v omenjenem obdobju izvozila za 1.967,7 milijona EUR blaga (ali za 16,7 % več kot v marcu 2016), uvozila iz teh držav pa za 2.000,7 milijona EUR blaga (ali za 19,6 % več kot v marcu 2016).

V države, ki niso članice EU, je Slovenija v marcu 2017 izvozila za 616,9 milijona EUR blaga (ali za 21,4 % več kot v marcu 2016), od tam pa uvozila za 470,5 milijona EUR blaga (ali za 13,2 % več kot v marcu 2016).

Izvoz in uvoz v prvih treh mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

V prvih treh mesecih leta 2017 je izvoz Slovenije znašal 6.787,6 milijona EUR, uvoz pa 6.638,5 milijona EUR. Izvoz in uvoz sta bila v tem obdobju višja kot v istem obdobju 2016, in sicer izvoz za 12,0 %, uvoz pa za 15,2 %. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 149,1 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,2-odstotna.

Gospodarska klima aprila 2017 na mesečni ravni nižja, na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil aprila 2017 (11,8 odstotne točke) za 0,7 odstotne točke nižji kot marca 2017 (12,5 odstotne točke) in za 14,2 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na padec tega kazalnika na mesečni ravni sta vplivala kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke). Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti tega kazalnika vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,7 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil aprila 2017 za 6,1 odstotne točke višji kot aprila 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni je vplivalo vseh pet kazalnikov: kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,8 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,3 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,4 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v 4. četrtletju 2016 za 6,2 % višji kot pred enim letom

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v četrtem četrtletju 2016 po začasnih podatkih povprečno za 6,2 % višji kot v četrtem četrtletju 2015, od tega so se plače za dejansko opravljeno delovno uro v istem obdobju zvišale za 6,1 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v četrtem četrtletju 2016 glede na četrto četrtletje 2015 najizraziteje znižali v drugih dejavnostih (za 5,1 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 4,8 %), najizraziteje zvišali pa v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (v obeh za 11,4%).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v tretjem četrtletju 2016 za 1,8 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 6. 3. 2017) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v tretjem četrtletju 2016 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v tretjem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Hrvaškem (za 5,8 %), na Malti (za 2,2 %) in v Italiji (za 0,5 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 14,6 %) in v Bolgariji (za 8,1 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,8 %; v Sloveniji so bili višji za 3,1 %.

Povprečna mesečna bruto plača za februar 2017 za 0,7 % nižja od plače za januar

Povprečna mesečna bruto plača za februar 2017 je znašala 1.581,37 EUR; v primerjavi s plačo za prejšnji mesec je bila nižja, nominalno za 0,7 %, realno pa za 1,7 %. Povprečna mesečna neto plača za februar 2017 je znašala 1.034,20 EUR in je bila nominalno za 0,5 %, realno pa za 1,5 % nižja od plače za prejšnji mesec.

Povprečna mesečna plača za februar 2017 v zasebnem sektorju približno enaka plači za januar 2017, v javnem sektorju pa nižja od januarske
Povprečna mesečna neto plača za februar 2017 je bila v zasebnem sektorju približno enaka plači za januar 2017, v javnem sektorju pa je bila od te nižja za 1,1 %.

Povprečna mesečna plača za februar 2017 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna mesečna neto plača za februar 2017 je bila v primerjavi s plačo za januar 2017 nižja v večini dejavnosti. Znižanje je bilo najopaznejše v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 3,7 %), zvišanje pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 2,2 %). V tej dejavnosti je bila povprečna mesečna plača za februar 2017 tudi najvišja; v bruto znesku je znašala 2.359,37 EUR, v neto znesku pa 1.484,09 EUR.

Povprečna mesečna plača za februar 2017 v večini statističnih regij nižja od plače za prejšnji mesec

Povprečna mesečna neto plača za februar 2017 je bila v primerjavi s plačo za januar 2017 nižja v večini statističnih regij; izjema sta bili osrednjeslovenska in gorenjska statistična regija (v prvi je bila neto plača višja za 1,5 %, v drugi pa za 0,2 %). Najvišjo povprečno mesečno neto plačo za februar 2017 so imeli v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer je znašala 1.145,66 EUR (tj. za 10,8 % več od slovenskega povprečja).

Blagovna menjava v februarju 2017 višja kot lani

Slovenija je v februarju 2017 izvozila za 2.123,3 milijona EUR blaga, uvozila pa za 2.108,2 milijona EUR. V primerjavi s februarsko blagovno menjavo v letu 2016, je bil izvoz v februarju 2017 višji za 4,6 %, uvoz pa za 8,8 %.

V blagovni menjavi s tujino je bil v februarju 2017 zabeležen presežek v vrednosti 15,0 milijona EUR. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,7-odstotna. V preteklih letih so bili presežki v blagovni menjavi v februarju redki; v zadnjih desetih letih je bil pozitivni saldo blagovne menjave zabeležen le še v februarju 2016 (bil pa je višji kot letošnji; znašal je 91,5 milijona EUR).

V februarju 2017 višja tako izvoz v države članice EU kot tudi uvoz iz teh držav v primerjavi s februarjem 2016

Slovenija je v februarju 2017 ustvarila 78,4 % vsega izvoza in 82,1 % vsega uvoza s trgovanjem z državami članicami EU. V te države je namreč v februarju 2017 izvozila za 1.665,2 milijona EUR blaga (ali za 4,6 % več kot v februarju 2016), od tam pa uvozila za 1.730,8 milijona EUR blaga (ali za 10,3 % več kot v februarju 2016). Februar 2017 je bil tako že peti mesec zapored s primanjkljajem v blagovni menjavi pri trgovanju z državami članicami EU.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija v februarju 2017 izvozila za 458,1 milijona EUR blaga (ali za 4,7 % več kot v februarju 2016), od tam pa uvozila za 377,4 milijona EUR blaga (ali za 2,3 % več kot v februarju 2016). Pri trgovanju z državami te skupine ima Slovenija presežek v blagovni menjavi neprenehoma od februarja 2015.

Izvoz in uvoz v prvih dveh mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

Izvoz je bil v prvih dveh mesecih leta 2017 za 8,9 % višji od izvoza v istem obdobju prejšnjega leta (znašal je 4.213,8 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 13,7 % (znašal je 4.177,3 milijona EUR). Presežek pri blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 36,5 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 100,9-odstotna.

Rast gospodarske klime se je nadaljevala tudi v marcu 2017

Kazalnik gospodarske klime je bil marca 2017 (12,5 odstotne točke) za 1,9 odstotne točke višji kot februarja 2017 (10,6 odstotne točke) in za 14,9 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.
Enaka vrednost tega kazalnika kot v marcu 2017 je bila nazadnje zabeležena v aprilu 2008, višja od te pa nazadnje v avgustu 2007.

Na dvig tega kazalnika na mesečni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke). Pozitiven je bil tudi vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno (vsak za 0,5 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bil negativen (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja potrošnikov pa na spremembo vrednosti omenjenega kazalnika ni vplival.

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil marca 2017 za 9,0 odstotne točke višji kot marca 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 3,2 odstotne točke), med potrošniki (za 2,1 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 2,1 odstotne točke), v gradbeništvu (za 1,2 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke).

V lasnkem letu manj blokad podjetij kot v predhodnem

Decembra lani je bilo blokiranih 7.858 subjektov, kar je za 11,7 odstotka manj kot v enakem obdobju predhodnega leta, ko je bilo blokiranih 8.898 subjektov.

V letu 2016 je bilo na mesec v povprečju blokiranih 8.838 gospodarskih subjektov, kar je v primerjavi z letom poprej za 19,3 odstotka manj, saj jih je bilo v letu 2015 v povprečju blokiranih 10.546. Lani smo največ blokad beležili maja (9.682), najmanj pa decembra (7.858).

Blokada podjetja pomeni, da določena obveznost bremeni transakcijski račun (TRR) ter na tem računu ni zadostnega razpoložljivega stanja. Med blokirana podjetja so všteta vsa podjetja, ki so v tekočem mesecu na odprtih TRR-jih beležila blokado najmanj 1 dan.

Izbrisi podjetij konec leta nižji kot v predhodnem letu

Decembra 2016 se je v Sloveniji izbrisalo 786 gospodarskih subjektov, kar je za 67 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. V primerjavi z novembrom 2016 pa se jih je izbrisalo za 26,5 odstotka manj.

Lani se je v Sloveniji izbrisalo 11.289 gospodarskih subjektov, kar je za 14,8 odstotka manj kot v letu 2015. Povprečno se je na mesec izbrisalo 941 gospodarskih subjektov – najmanj v juliju (603) in največ v februarju (1.458).

Poslujte modro

Pomembno je, da se vedno ustrezno prepričate, s kom poslujete. Z različnimi finančnimi rešitvemi vam z veseljem priskočimo na pomoč strokovnjaki v podjetju Achilles, ki na enem mestu ponujamo vse, kar potrebujete za nemoteno in uspešno poslovanje.

Konec leta manj novoustanovljenih podjetij

V decembru 2016 se je v Sloveniji ustanovilo 1.276 gospodarskih subjektov, kar je za 7,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko se jih ustanovilo 1.381. V letu 2016 se je v Sloveniji ustanovilo 19.901 gospodarskih subjektov, kar je za 2,2 odstotka manj kot v letu poprej.

Povprečno se jih je na mesec ustanovilo 1.658; najmanj avgusta (1.205), največ pa januarja (2.154).

Število novoustanovljenih podjetij zajemagospodarske družbe, samostojne podjetnike in ostale pravne oblike, v katerih seizvaja gospodarska dejavnost.

Letna rast cen v januarju 2017 1,3-odstotna

V januarju 2017 smo imeli na letni ravni 1,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,5-odstotno), povprečna 12-mesečna rast je bila 0,1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,5-odstotna).

Blago se je v enem letu podražilo za 1,3 %, storitve pa za 1,2 %. Od blaga se je blago dnevne porabe podražilo za 2,7 %, trajno in poltrajno blago pa sta se pocenili za 1,5 oz. 1,3 %.

V največji meri, za 0,8 odstotne točke, so letno inflacijo zvišali dražji naftni derivati; cene tekočih goriv so bile višje za 25,9 %, dizelskega goriva za 17,6 % in bencina za 10,8 %. 0,2 odstotne točke je k inflaciji prispevala za 27,3 % dražja sveža zelenjava (razen krompirja), po 0,1 odstotne točke pa še višje cene svežega sadja (za 4,9 %), mobilne telefonije (za 3,8 %) ter drugih storitev, d. n. (za 10,9 %).

Na drugi strani so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke znižale nižje cene rabljenih avtomobilov (za 9,3 %), po 0,1 odstotne točke pa še cenejši toplotna energija (12,3 %), oblačila (za 3,0 %) in počitniški paketi (za 2,7 %).