V juniju 2017 sta bila slovenski izvoz in uvoz višja kot v juniju 2016; izvoz je bil višji za 13,4 % (znašal je 2.513,5 milijona EUR), uvoz pa za 13,7 % (znašal je 2.357,0 milijona EUR). Vrednost izvoza v juniju je bila druga najvišja v letu 2017 (višja je bila le vrednost v marcu), vrednost uvoza pa tretja najvišja (višji sta bili vrednosti v maju ter v marcu). V primerjavi s povprečnim mesečnim izvozom in uvozom v letu 2016 je bil izvoz v juniju 2017 višji za 20,8 %, uvoz pa za 17,3 %.

V blagovni menjavi s tujino je bil v juniju 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 156,5 milijona EUR, najvišji v letošnjem letu. Pokritost uvoza z izvozom v juniju 2017 je bila 106,6-odstotna.

Vrednost izvoza v države članice EU in v države, ki niso članice EU, v juniju 2017 višja kot v juniju 2016

V države članice EU je Slovenija v juniju 2017 izvozila za 1.922,0 milijona EUR (ali za 13,3 % več kot v juniju 2016), od tam pa uvozila za 1.912,1 milijona EUR (ali za 12,7 % več kot v juniju 2016). Junijski presežek v blagovni menjavi z državami članicami EU v vrednosti 9,9 milijona EUR je bil najvišji v letošnjem letu.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 591,5 milijona EUR (ali za 13,5 % več kot v juniju 2016), uvoz iz omenjenih držav pa je znašal 444,9 milijona EUR (ali za 18,0 % več kot v juniju 2016). Presežek v blagovni menjavi pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 146,6 milijona EUR in je bil prav tako najvišji v letošnjem letu.

Izvoz in uvoz v prvem polletju leta 2017 višja kot v istem obdobju 2017

Izvoz je v prvih šestih mesecih leta 2017 znašal 13.945,3 milijona EUR (ali za 11,7 % več kot v istem obdobju 2016), uvoz pa je znašal 13.530,3 milijona EUR (ali za 13,9 % več kot v istem obdobju 2016). V prvem polletju 2017 je bil ustvarjen presežek v blagovni menjavi s tujino (znašal je 415,1 milijona EUR), pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,1-odstotna.

V prvem polletju 2017 sta bili najpomembnejši državi partnerici Nemčija in Italija tako pri izvozu kot uvozu. Med državami, ki niso članice EU, pa sta bili na izvozu najpomembnejši Srbija in Rusija (sicer sta se na celotnem izvozu uvrstili na 7. oziroma 8. mesto), na uvozu pa Kitajska in Turčija (na celotnem uvozu na 8. oziroma 12. mestu).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v prvem četrtletju 2017 po začasnih podatkih povprečno za 2,7 % višji kot v prvem četrtletju 2016, od tega so se plače za dejansko opravljeno delovno uro v istem obdobju zvišale za 2,6 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v drugih dejavnostih
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v prvem četrtletju 2017 glede na prvo četrtletje 2016 najizraziteje znižali v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 8,8 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 8,1 %), najizraziteje zvišali pa v drugih dejavnostih (za 11,1%) in v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 10,8%).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v četrtem četrtletju 2016 za 1,7 % višji kot pred enim letom
Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 5. 6. 2017) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v četrtem četrtletju 2016 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v četrtem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Hrvaškem (za 5,1 %) in v Avstriji (za 0,2 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 12,8 %) in v Litvi (za 10,2 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,7 %; v Sloveniji so bili višji za 5,6 %.

Kazalnik gospodarske klime je bil junija 2017 (12,3 odstotne točke) za 2,8 odstotne točke višji kot maja 2017 (9,6 odstotne točke) in za 14,8 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na rast tega kazalnika sta na mesečni ravni najbolj vplivala kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 1,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke). Pozitivno sta na mesečno vrednost tega kazalnika vplivala tudi kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,5 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke). Negativen vpliv pa je imel kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil junija 2017 za 7,9 odstotne točke višji kot junija 2016.

Vseh pet kazalnikov, ki ga sestavljajo, je pozitivno vplivalo na njegovo rast na letni ravni; kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,6 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,7 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,6 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,4 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke).

V aprilu 2017 se je izvoz povečal za 4,3 % v primerjavi z aprilom 2016 (znašal je 2.183,7 milijona EUR), uvoz pa za 3,4 % (znašal je 2.078,9 milijona EUR). Vrednosti obeh, izvoza in uvoza v aprilu 2017, sta bili prav tako višji od povprečne vrednosti izvoza in uvoza v preteklem letu (izvoz za 5,1 %, uvoz za 3,5 %).

V blagovni menjavi s tujino je bil v aprilu 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 104,9 milijona EUR; največji del tega presežka je bil presežek, dosežen v trgovanju z državami, ki niso članice EU (92,7 milijona EUR). Pokritost uvoza z izvozom je bila 105,0-odstotna.

V aprilu 2017 višja tako izvoz v države članice EU kot tudi uvoz iz teh držav v primerjavi z istim obdobjem 2016

Izvoz Slovenije v države članice EU je bil v aprilu 2017 za 3,3 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 1.685,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 2,6 % (znašal je 1.673,3 milijona EUR). April je bil prvi mesec leta 2017 s presežkom v blagovni menjavi pri trgovanju z državami članicami EU in prvi s presežkom po šestih zaporednih mesecih primanjkljajev pri trgovanju z omenjenimi državami.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je bil v aprilu 2017 za 7,7 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 498,3 milijona EUR), uvoz iz omenjenih držav pa je bil višji za 7,3 % (znašal je 405,6 milijona EUR). Mesečni presežki v blagovni menjavi pri trgovanju z državami iz te skupine so se sicer nadaljevali, vendar pa je bil aprilski presežek nižji od povprečnega mesečnega presežka v preteklem letu.

Izvoz in uvoz v prvih štirih mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

Izvoz je bil obdobju od januarja do aprila 2017 za 10,5 % višji kot v istem obdobju 2016 (znašal je 9.014,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 12,6 % (znašal je 8.751,2 milijona EUR). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 263,2 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,0-odstotna.

V aprilu 2017 smo imeli na letni ravni 1,8-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so bile v aprilu 2017 v primerjavi z aprilom 2016 v povprečju višje za 1,4 %, cene storitev pa za 2,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. za 0,2 %, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,5 %.

V aprilu 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, 0,6 odstotne točke, dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile višje za 21,6 %, dizelskega goriva za 11,7 % in bencina za 7,9 %). 0,3 odstotne točke je k inflaciji prispevala dražja hrana, predvsem meso (dražje za 2,6 %), mleko, sir in jajca (za 2,9 %) ter sadje (za 4,8 %).

Na drugi strani so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene rabljenih osebnih avtomobilov (za 9,1 %) in za 0,1 odstotne točke nižje cene oblačil (za 1,1 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2017 v povprečju za 0,3 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene obutve (za 19,9 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene potniškega zračnega prevoza (za 34,0 %) in višje cene počitniških paketov (za 3,2 %).

Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene pogonskih goriv (dizelsko gorivo je bilo cenejše za 3,0 %, bencin pa za 2,2 %), za 0,1 odstotne točke pa nižje cene zelenjave, razen krompirja (za 9,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2017 1,7-odstotna (v aprilu 2016 je bila −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.

Blago se je v aprilu 2017 na letni ravni podražilo za 1,1 %, storitve pa za 2,6 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,2 %. Cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 1,6 % oz. 1,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2017 1,5-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); najnižja je bila v Romuniji (0,4-odstotna), najvišja pa v Latviji (3,3-odstotna); v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.