V juniju 2017 sta bila slovenski izvoz in uvoz višja kot v juniju 2016; izvoz je bil višji za 13,4 % (znašal je 2.513,5 milijona EUR), uvoz pa za 13,7 % (znašal je 2.357,0 milijona EUR). Vrednost izvoza v juniju je bila druga najvišja v letu 2017 (višja je bila le vrednost v marcu), vrednost uvoza pa tretja najvišja (višji sta bili vrednosti v maju ter v marcu). V primerjavi s povprečnim mesečnim izvozom in uvozom v letu 2016 je bil izvoz v juniju 2017 višji za 20,8 %, uvoz pa za 17,3 %.

V blagovni menjavi s tujino je bil v juniju 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 156,5 milijona EUR, najvišji v letošnjem letu. Pokritost uvoza z izvozom v juniju 2017 je bila 106,6-odstotna.

Vrednost izvoza v države članice EU in v države, ki niso članice EU, v juniju 2017 višja kot v juniju 2016

V države članice EU je Slovenija v juniju 2017 izvozila za 1.922,0 milijona EUR (ali za 13,3 % več kot v juniju 2016), od tam pa uvozila za 1.912,1 milijona EUR (ali za 12,7 % več kot v juniju 2016). Junijski presežek v blagovni menjavi z državami članicami EU v vrednosti 9,9 milijona EUR je bil najvišji v letošnjem letu.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 591,5 milijona EUR (ali za 13,5 % več kot v juniju 2016), uvoz iz omenjenih držav pa je znašal 444,9 milijona EUR (ali za 18,0 % več kot v juniju 2016). Presežek v blagovni menjavi pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 146,6 milijona EUR in je bil prav tako najvišji v letošnjem letu.

Izvoz in uvoz v prvem polletju leta 2017 višja kot v istem obdobju 2017

Izvoz je v prvih šestih mesecih leta 2017 znašal 13.945,3 milijona EUR (ali za 11,7 % več kot v istem obdobju 2016), uvoz pa je znašal 13.530,3 milijona EUR (ali za 13,9 % več kot v istem obdobju 2016). V prvem polletju 2017 je bil ustvarjen presežek v blagovni menjavi s tujino (znašal je 415,1 milijona EUR), pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,1-odstotna.

V prvem polletju 2017 sta bili najpomembnejši državi partnerici Nemčija in Italija tako pri izvozu kot uvozu. Med državami, ki niso članice EU, pa sta bili na izvozu najpomembnejši Srbija in Rusija (sicer sta se na celotnem izvozu uvrstili na 7. oziroma 8. mesto), na uvozu pa Kitajska in Turčija (na celotnem uvozu na 8. oziroma 12. mestu).

Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2017 (11,4 odstotne točke) za 0,9 odstotne točke nižji kot junija 2017 (12,3 odstotne točke), vendar še vedno za 13,8 odstotne točke nad dolgoletnim povprečjem.

Na znižanje na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (za 0,5 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 0,4 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Izboljšanje kazalnika zaupanja v gradbeništvu je padec kazalnika gospodarske klime nekoliko omililo (za 0,2 odstotne točke), medtem ko kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih na mesečno spremembo ni vplival.

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2017 za 6,1 odstotne točke višji kot julija 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,2 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke).