V maju 2017 smo imeli na letni ravni 1,5-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,4-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so bile v maju 2017 v primerjavi z majem 2016 v povprečju višje za 1,4 %, cene storitev pa za 1,7 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 2,4 %, cene poltrajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,3 %.

V maju 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, 0,5 odstotne točke, dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile višje za 15,3 %, dizelskega goriva za 8,1 % in bencina za 6,9 %). 0,4 odstotne točke je k inflaciji prispevala dražja hrana, predvsem meso (dražje za 3,5 %), mleko, sir in jajca (za 2,1 %) ter sadje (za 11,7 %). 0,2 odstotne točke so prispevale še višje cene obutve (dražja je bila za 7,5 %).

Letno inflacijo so za 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil. Ta so bila cenejša za 2,5 %.

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,7 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v maju 2017 v povprečju za 0,7 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene sadja (za 26,6 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene oblačil in obutve (za 1,4 %), počitniških paketov (za 3,6 %), storitve v skupini restavracije in hoteli (za 0,9 %) ter druge podražitve.

Mesečno inflacijo so za 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene telefonskih in telefaks storitev (za 2,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2017 tudi 1,5-odstotna (v maju 2016 je bila −0,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,9-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

Blago se je v maju 2017 na letni ravni podražilo za 1,3 %, storitve pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,5 %. Cene poltrajnega in trajnega blaga pa so se znižale za 1,4 % oz. 1,3 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2017 1,9-odstotna (v marcu 2017 1,5-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,0-odstotna (v marcu 2017 1,6-odstotna); najnižja je bila v Romuniji (0,6-odstotna), najvišja pa v Estoniji (3,6-odstotna); v Sloveniji je bila 1,7-odstotna.

V aprilu 2017 se je izvoz povečal za 4,3 % v primerjavi z aprilom 2016 (znašal je 2.183,7 milijona EUR), uvoz pa za 3,4 % (znašal je 2.078,9 milijona EUR). Vrednosti obeh, izvoza in uvoza v aprilu 2017, sta bili prav tako višji od povprečne vrednosti izvoza in uvoza v preteklem letu (izvoz za 5,1 %, uvoz za 3,5 %).

V blagovni menjavi s tujino je bil v aprilu 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 104,9 milijona EUR; največji del tega presežka je bil presežek, dosežen v trgovanju z državami, ki niso članice EU (92,7 milijona EUR). Pokritost uvoza z izvozom je bila 105,0-odstotna.

V aprilu 2017 višja tako izvoz v države članice EU kot tudi uvoz iz teh držav v primerjavi z istim obdobjem 2016

Izvoz Slovenije v države članice EU je bil v aprilu 2017 za 3,3 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 1.685,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 2,6 % (znašal je 1.673,3 milijona EUR). April je bil prvi mesec leta 2017 s presežkom v blagovni menjavi pri trgovanju z državami članicami EU in prvi s presežkom po šestih zaporednih mesecih primanjkljajev pri trgovanju z omenjenimi državami.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je bil v aprilu 2017 za 7,7 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 498,3 milijona EUR), uvoz iz omenjenih držav pa je bil višji za 7,3 % (znašal je 405,6 milijona EUR). Mesečni presežki v blagovni menjavi pri trgovanju z državami iz te skupine so se sicer nadaljevali, vendar pa je bil aprilski presežek nižji od povprečnega mesečnega presežka v preteklem letu.

Izvoz in uvoz v prvih štirih mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

Izvoz je bil obdobju od januarja do aprila 2017 za 10,5 % višji kot v istem obdobju 2016 (znašal je 9.014,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 12,6 % (znašal je 8.751,2 milijona EUR). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 263,2 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,0-odstotna.

Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2017 (9,5 odstotne točke) za 2,1 odstotne točke nižji kot aprila 2017 (11,6 odstotne točke) in za 11,9 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Vrednosti vseh petih kazalnikov, ki ga sestavljajo, so se na mesečni ravni znižale. Najbolj sta na padec vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivala kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke). Vrednost so znižali tudi kazalniki zaupanja potrošnikov, v trgovini na drobno in v gradbeništvu (vsak za 0,1 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja
Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2017 za 5,7 odstotne točke višji kot maja 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke), medtem ko je kazalnik zaupanja v trgovini na drobno vrednost tega kazalnika nekoliko znižal (za 0,1 odstotne točke).

V aprilu 2017 smo imeli na letni ravni 1,8-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so bile v aprilu 2017 v primerjavi z aprilom 2016 v povprečju višje za 1,4 %, cene storitev pa za 2,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. za 0,2 %, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,5 %.

V aprilu 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, 0,6 odstotne točke, dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile višje za 21,6 %, dizelskega goriva za 11,7 % in bencina za 7,9 %). 0,3 odstotne točke je k inflaciji prispevala dražja hrana, predvsem meso (dražje za 2,6 %), mleko, sir in jajca (za 2,9 %) ter sadje (za 4,8 %).

Na drugi strani so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene rabljenih osebnih avtomobilov (za 9,1 %) in za 0,1 odstotne točke nižje cene oblačil (za 1,1 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2017 v povprečju za 0,3 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene obutve (za 19,9 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene potniškega zračnega prevoza (za 34,0 %) in višje cene počitniških paketov (za 3,2 %).

Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene pogonskih goriv (dizelsko gorivo je bilo cenejše za 3,0 %, bencin pa za 2,2 %), za 0,1 odstotne točke pa nižje cene zelenjave, razen krompirja (za 9,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2017 1,7-odstotna (v aprilu 2016 je bila −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.

Blago se je v aprilu 2017 na letni ravni podražilo za 1,1 %, storitve pa za 2,6 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,2 %. Cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 1,6 % oz. 1,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2017 1,5-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); najnižja je bila v Romuniji (0,4-odstotna), najvišja pa v Latviji (3,3-odstotna); v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.