Povprečna mesečna bruto plača za marec 2017 je znašala 1.623,57 EUR; v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec je bila višja: nominalno za 2,7 %, realno pa za 2,3 %. Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 je znašala 1.055,85 EUR in je bila nominalno za 2,1 %, realno pa za 1,7 % višja od neto plače za prejšnji mesec.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–marec 2017 je bila od plače za isto obdobje 2016 nominalno višja za 1,5 %, realno pa nižja za 0,3 %.

Zvišanje povprečne mesečne plače za marec 2017 glede na plačo za februar 2017 v zasebnem sektorju opaznejše kot v javnem sektorju
Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 se je v primerjavi s plačo za februar 2017 opazneje zvišala v zasebnem sektorju, in sicer za 2,7 %; v javnem sektorju se je zvišala za 1,3 %.

Zvišanje povprečne mesečne plače najizrazitejše v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, in sicer je znašala 1.545,80 EUR. V primerjavi s povprečno mesečno neto plačo za februar 2017 se je plača za marec 2017 najizraziteje zvišala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 6,4 %).

Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–marec 2017 se je v primerjavi z istim obdobjem 2016 izraziteje zvišala v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 4,6 %), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 4,1 %) ter v dejavnosti rudarstvo (za 3,8 %); nekoliko znižala se je le v drugih dejavnostih (za 0,1 %).

Izvoz je v marcu 2017 znašal 2.584,6 milijona EUR, kar je za 17,8 % več kot v marcu 2016, uvoz pa 2.471,2 milijona EUR, kar je za 18,3 % več kot v marcu 2016. Vrednosti izvoza in uvoza v marcu 2017 sta bili višji tudi od vrednosti povprečnega mesečnega izvoza in uvoza v letu 2016: izvoz za 24,4 %, uvoz pa za 23,0 %. Glavni trgovinski partnerici Slovenije v opazovanem obdobju sta bili tako pri izvozu kot tudi pri uvozu Nemčija in Italija.

V marcu 2017 je bil pri blagovni menjavi s tujino zabeležen presežek v višini 113,4 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 104,6-odstotna. Presežek v blagovni menjavi v marcu je bil v letu 2017 drugi najvišji v zadnjih desetih letih.

Blagovna menjava tako z državami članicami EU kot tudi s tistimi, ki niso članice EU, v marcu 2017 višja kot v marcu 2016

Slovenija je v marcu 2017 ustvarila 76,1 % vsega izvoza in 81,0 % vsega uvoza s trgovanjem z državami članicami EU. V te države je v omenjenem obdobju izvozila za 1.967,7 milijona EUR blaga (ali za 16,7 % več kot v marcu 2016), uvozila iz teh držav pa za 2.000,7 milijona EUR blaga (ali za 19,6 % več kot v marcu 2016).

V države, ki niso članice EU, je Slovenija v marcu 2017 izvozila za 616,9 milijona EUR blaga (ali za 21,4 % več kot v marcu 2016), od tam pa uvozila za 470,5 milijona EUR blaga (ali za 13,2 % več kot v marcu 2016).

Izvoz in uvoz v prvih treh mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

V prvih treh mesecih leta 2017 je izvoz Slovenije znašal 6.787,6 milijona EUR, uvoz pa 6.638,5 milijona EUR. Izvoz in uvoz sta bila v tem obdobju višja kot v istem obdobju 2016, in sicer izvoz za 12,0 %, uvoz pa za 15,2 %. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 149,1 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,2-odstotna.

Kazalnik gospodarske klime je bil aprila 2017 (11,8 odstotne točke) za 0,7 odstotne točke nižji kot marca 2017 (12,5 odstotne točke) in za 14,2 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na padec tega kazalnika na mesečni ravni sta vplivala kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke). Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti tega kazalnika vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,7 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil aprila 2017 za 6,1 odstotne točke višji kot aprila 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni je vplivalo vseh pet kazalnikov: kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,8 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,3 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,4 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v četrtem četrtletju 2016 po začasnih podatkih povprečno za 6,2 % višji kot v četrtem četrtletju 2015, od tega so se plače za dejansko opravljeno delovno uro v istem obdobju zvišale za 6,1 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v četrtem četrtletju 2016 glede na četrto četrtletje 2015 najizraziteje znižali v drugih dejavnostih (za 5,1 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 4,8 %), najizraziteje zvišali pa v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (v obeh za 11,4%).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v tretjem četrtletju 2016 za 1,8 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 6. 3. 2017) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v tretjem četrtletju 2016 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v tretjem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Hrvaškem (za 5,8 %), na Malti (za 2,2 %) in v Italiji (za 0,5 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 14,6 %) in v Bolgariji (za 8,1 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,8 %; v Sloveniji so bili višji za 3,1 %.