Povprečna mesečna bruto plača za april 2016 je znašala 1.571,12 EUR; v primerjavi s plačo za marec 2016 je bila nižja, nominalno za 1,4 %, realno pa za 1,8 %. Povprečna mesečna neto plača za april 2016 je znašala 1.021,74 EUR in je bila nominalno za 1,2 %, realno pa za 1,6 % nižja od plače za marec 2016.

Povprečna mesečna neto plača za april 2016 je bila v primerjavi s plačo za marec 2016 v zasebnem sektorju za 1,8 % nižja, v javnem sektorju pa je bila približno enaka.

Znižanje povprečne mesečne neto plače najizrazitejše v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro ter rudarstvo

Povprečna mesečna neto plača za april 2016 se je v primerjavi s plačo za marec 2016 znižala v večini dejavnosti, najizraziteje pa v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 6,5 %) ter rudarstvo (za 6,4 %). Izraziteje zvišala pa se je v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, in sicer za 4,6 %. Najnižjo povprečno mesečno neto plačo so v aprilu 2016 prejeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (717,75 EUR), najvišjo pa v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.417,27 EUR) in v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.404,84 EUR).

Povprečna mesečna plača za obdobje januar–april 2016 v vseh statističnih regijah višja od plače za isto obdobje 2015

Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–april 2016 je bila v vseh statističnih regijah višja kot v istem obdobju 2015; zvišanje je bilo najizrazitejše v osrednjeslovenski (za 2,4 %), koroški in posavski statistični regiji (v vsaki za 2,1 %).

Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2016 (3,5 odstotne točke) za 2,5 odstotne točke nižji kot aprila 2016 (5,9 odstotne točke) in za 6,6 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na znižanje tega kazalnika glede na prejšnji mesec so najbolj vplivali kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke) in kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,2 odstotne točke). Pozitivno je na mesečno spremembo vrednosti tega kazalnika vplival kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime ni vplival.

Gospodarska klima na letni ravni nižja

Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2016 na letni ravni nižji za 1,7 odstotne točke.

Na znižanje kazalnika gospodarske klime na letni ravni so najbolj vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Pozitivno je na letno spremembo kazalnika gospodarske klime vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke).

V aprilu 2016 se je izvoz povečal za 6,3 % v primerjavi z aprilom 2015 (znašal je 2.088,5 milijona EUR), uvoz pa se je znižal za 0,7 % (znašal je 1.974,3 milijona EUR). Vrednost blagovne menjave v aprilu 2016 je bila v primerjavi s povprečjem za leto 2015 višja na obeh straneh: pri izvozu za 4,6 %, pri uvozu za 2,1 %.

Slovenija je v aprilu 2016 ustvarila tudi presežek v blagovni menjavi; ta je znašal 114,2 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 105,8-odstotna. Na presežek v blagovni menjavi sta vplivala višji izvoz tako v države članice EU kot v države, ki niso članice EU in nižji uvoz iz omenjenih držav.

Izvoz v obe skupini držav, v članice EU in tudi v druge države, v aprilu 2016 višji kot v aprilu 2015 

Izvoz v države članice EU je bil v aprilu 2016 za 7,3 % višji kot v aprilu 2015, uvoz pa je bil za 0,7 % nižji. Vrednost izvoza v aprilu 2016 v te države je znašala 1.623,7 milijona EUR, vrednost uvoza iz teh držav pa 1.596,7 milijona EUR. Z državami članicami EU je Slovenija v aprilu 2016 ustvarila 77,7 % vrednosti celotnega izvoza in 80,9 % vrednosti celotnega uvoza.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je bil v aprilu 2016 za 2,8 % višji kot v aprilu 2015, uvoz iz omenjenih držav pa je bil za 0,6 % nižji. Vrednost izvoza v te države je tako v aprilu 2016 znašala 464,7 milijona EUR, vrednost uvoza od tam pa 377,6 milijona EUR.

Izvoz v prvih štirih mesecih leta 2016 višji, uvoz pa nižji kot v istem obdobju 2015

Izvoz je bil v prvih štirih mesecih leta 2016 za 4,2 % višji kot v istem obdobju 2015 (znašal je 8.155,7 milijona EUR), uvoz pa za 0,5 % nižji (znašal je 7.662,7 milijona EUR). Slovenija je tudi v prvih štirih mesecih leta 2016 v primerjavi z istim obdobjem 2015 imela presežek blagovne menjave; ta je znašal 492,9 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 106,4-odstotna.

 

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v prvem četrtletju 2016 po začasnih podatkih povprečno za 0,7 % višji kot v prvem četrtletju 2015. Z vidika strukture stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v prvem četrtletju 2016 glede na prvo četrtletje 2015 plače za dejansko opravljeno delovno uro zvišale za 0,3 %, drugi stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se zvišali za 2,9 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v prvem četrtletju 2016 glede na prvo četrtletje 2015 najizraziteje znižali v drugih dejavnostih (za 9,6 %) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 7,5 %), najizraziteje zvišali pa v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 17,2 %) in v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 10,7 %).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v četrtem četrtletju 2015 za 1,9 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 2. 6. 2016) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v četrtem četrtletju 2015 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v četrtem četrtletju 2014 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Cipru (za 0,8 %), v Italiji (za 0,7 %) in na Nizozemskem (za 0,5 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 10,7 %), v Latviji (za 7,6 %) in v Češki republiki (za 6,8 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,9 %; v Sloveniji so bili višji za 0,9 %. Za Grčijo ni bilo podatka.