Obseg blagovne menjave v marcu 2016 se je v primerjavi z marcem 2015 zmanjšal: izvoz je bil nižji za 0,3 % (znašal je 2.172,4 milijona EUR), uvoz pa za 0,8 % (znašal je 2.038,6 milijona EUR). Kljub temu je vrednost blagovne menjave v marcu 2016 v primerjavi s povprečjem za leto 2015 na obeh straneh narasla: pri izvozu za 8,8 %, pri uvozu za 5,4 %.

V blagovni menjavi s tujino je bil v marcu 2016 dosežen presežek v vrednosti 133,9 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 106,6-odstotna. V marcu 2016 je Slovenija vrednostno največ trgovala s svojimi glavnimi trgovinskimi partnericami (z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško), presežek pa je ustvarila z višjim izvozom tako v države članice EU tudi kot v druge države (nečlanice) v primerjavi z uvozom iz teh držav.

Blagovna menjava v države članice EU v marcu 2016 nižja kot v marcu 2015

Slovenija je v marcu 2016 večino blagovne menjave ustvarila pri trgovanju z državami članicami EU, in sicer 76,7 % vrednosti vsega izvoza in 79,7 % vrednosti vsega uvoza. Vrednost blaga, izvoženega v države članice EU v marcu 2016, je znašala 1.665,4 milijona EUR (kar je za 1,6 % manj kot v marcu 2015), vrednost uvoza iz teh držav pa je znašala 1.624,2 milijona EUR (kar je za 2,7 % manj kot v marcu 2015).

Vrednost blaga, izvoženega v države, ki niso članice EU, je v marcu 2016 znašala 507,0 milijona EUR (kar je za 4,0 % več kot v marcu 2015), vrednost uvoza iz teh držav pa je znašala 414,4 milijona EUR (kar je za 7,4 % več kot v marcu 2015).

Izvoz v prvem četrtletju leta 2016 višji, uvoz pa nižji kot istem obdobju 2015

Slovenija je v prvem četrtletju leta 2016 izvozila za 6.034,4 milijona EUR blaga (to je za 2,9 % več kot v istem obdobju leta 2015), uvozila pa je za 5.651,5 milijona EUR blaga (to je za 1,1 % manj kot v istem obdobju leta 2015). Presežek v blagovni menjavi s tujino za prve tri mesece leta 2016 je znašal 382,9 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 106,8-odstotna.

Cene so se v marcu 2016 na letni ravni ponovno znižale, tokrat za 0,9 % (v prejšnjem mesecu je bila rast cen −0,7-odstotna, v istem obdobju lani −0,3 odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila enaka kot v prejšnjem mesecu, tj. −0,6-odstotna.

V enem letu se je blago v povprečju pocenilo za 1,6 %, storitve pa so se za 0,6 % podražile. Blago dnevne porabe in trajno blago sta se pocenili (za 1,9 % oz. za 1,4 %), poltrajno blago pa se je nekoliko podražilo (za 0,1 %).

K skupnemu padcu cen na letni ravni so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov (1,0 odstotne točke); glede na marec 2015 so bila tekoča goriva cenejša za 22,2 %, goriva in maziva pa za 14,6 %. Za 7,3 % nižje cene počitniških paketov so k deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, prav toliko pa tudi cenejši osebni avtomobili (za 3,9 %). Po 0,1 odstotne točke so deflacijo višale še nižje cene daljinske energije (za 9,4 %) ter plina (za 5,2 %).

Na drugi strani so letno deflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke dražje telefonske in internetne storitve (za 4,2 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 6,9 %), obutve (za 5,2 %), sadja (za 3,5 %), elektrike (za 3,4 %) ter komunalnih in drugih storitev (za 1,7 %).

Cene v marcu na mesečni ravni v povprečju višje za 0,7 %

V marcu 2016 so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju zvišale za 0,7 %.

Podobno kot v prejšnjih letih so mesečno inflacijo tudi v marcu 2016 najbolj, za 0,6 odstotne točke, zvišale višje cene obleke in obutve. Zaradi končanih popustov in prehoda na novo kolekcijo so se cene oblačil zvišale za 9,7 % in cene obutve za 6,7 %. Po 0,1 odstotne točke so k inflaciji prispevale še dražja športna oprema (za 17,8 %), naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 5,0 %, goriva in maziva za 0,7 %) in hrana (za 0,3 %).

Inflacijo so na drugi strani po 0,1 odstotne točke nižale cene mesa (te so bile nižje za 1,7 %) in vse druge marčne pocenitve.