Blagovna menjava v januarju je v primerjavi z drugimi meseci v letu običajno med skromnejšimi. Vrednost izvoza je bila v januarju 2016 za 7,5 % nižja od vrednosti povprečnega mesečnega izvoza v preteklem letu, vrednost uvoza pa je bila nižja za 12,8 %. Izvoz je bil v januarju 2016 za 2,3 % višji kot v januarju 2015 (znašal je 1.845,7 milijona EUR), uvoz pa je bil za 5,2 % nižji kot v januarju 2015 (znašal je 1.685,9 milijona EUR).

Presežek v blagovni menjavi s tujino je znašal 159,8 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 109,5-odstotna. V januarju 2016 je Slovenija izvozila največ proizvodov iz skupine osebni avtomobili, uvozila pa največ proizvodov iz skupine olja, dobljena iz nafte in bituminoznih mineralov.

Vrednost izvoza v države članice EU višja, vrednost uvoza iz teh držav pa nižja

Slovenija je v januarju 2016 štiri petine celotne blagovne menjave ustvarila pri trgovanju z državami članicami EU, in sicer 79,3 % vsega izvoza blaga in 79,5 % vsega uvoza blaga.

Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v januarju 2016 izvozila v države, ki so članice EU, je bila za 1,0 % višja kot v januarju 2015. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, je bila nižja za 5,4 %. Blago, izvoženo v države članice EU v januarju 2016, je bilo vredno 1.463,2 milijona EUR, blago, uvoženo iz držav članic EU, pa je bilo vredno 1.340,5 milijona EUR.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 382,5 milijona EUR blaga, od tam pa je uvozila za 345,4 milijona EUR blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v januarju 2016 izvozila v te države, je bila za 7,7 % višja kot v januarju 2015. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, pa je bila nižja za 4,5 %.

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v četrtem četrtletju 2015 po začasnih podatkih povprečno za 0,8 % višji kot v četrtem četrtletju 2014. Z vidika strukture stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v četrtem četrtletju 2015 glede na četrto četrtletje 2014 plače za dejansko opravljeno delovno uro zvišale za 0,5 %, drugi stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se zvišali za 2,3 %.

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v četrtem četrtletju 2015 glede na četrto četrtletje 2014 najizraziteje znižali v drugih dejavnostih (za 5,9 %) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 4,9 %), najizraziteje zvišali pa v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 11,1 %) in v dejavnosti gostinstvo (za 6,0 %).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v tretjem četrtletju 2015 za 1,9 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 4. 3. 2016) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v tretjem četrtletju 2015 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v tretjem četrtletju 2014 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Portugalskem (za 2,5 %), v Sloveniji (za 0,9 %), na Cipru in v Italiji (v vsaki za 0,4 %) in v Luksemburgu (za 0,3 %); na Nizozemskem so ostali enaki. Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Latviji (za 7,6 %), v Bolgariji in v Romuniji (v vsaki za 7,3 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,9 %. Za Grčijo ni bilo podatka.

Kazalnik gospodarske klime je bil februarja 2016 (3,5 odstotne točke) za 0,4 odstotne točke nižji kot januarja 2016 (3,9 odstotne točke) in za 6,7 odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja.

Na znižanje tega kazalnika glede na prejšnji mesec sta najbolj vplivala kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke). Pozitivno sta na mesečno spremembo vrednosti tega kazalnika vplivala kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime ni vplival.

Gospodarska klima na letni ravni nižja

Kazalnik gospodarske klime je bil februarja 2016 na letni ravni nižji za 0,8 odstotne točke.

Na znižanje kazalnika gospodarske klime na letni ravni so najbolj vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,6 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (vsak za 0,3 odstotne točke). Pozitivno sta na letno spremembo kazalnika gospodarske klime vplivala kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (vsak za 0,2 odstotne točke).