Bonitetna ocena je eden izmed kriterijev, na podlagi katerega se ocenjuje boniteta poslovnega subjekta v daljšem preteklem obdobju in sedanjosti. Na bonitetno oceno vpliva kar nekaj kriterijev, med njimi ocena plačilne sposobnosti, kreditna sposobnost, zadolženost, dobičkonosnost in številni drugi kriteriji, ki opredeljujejo stopnjo tveganosti poslovanja s podjetjem.

Vse več podjetnikov se zaveda, da je bonitetna ocena postala del celostnega vtisa, ki ga podjetje ustvarja, in da lahko drastično pripomore k zaupanju v podjetje ter boljšim poslovnim odnosom. Prav tako je pomembno, da podjetniki redno in dosledno spremljajo tudi bonitetno oceno svojih poslovnih partnerjev, saj lahko tako pravočasno zaznajo morebitne težave in zavarujejo svoje poslovanje.

Najboljši med najboljšimi

Najvišja bonitetna ocena, ki jo lahko podjetje doseže, je tako imenovana bonitetna ocena odličnosti (označena kot AAA). Ta predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov in priča o tem, da podjetje, ki je oceno pridobilo, posluje nadpovprečno in izpolnjuje kriterije, ki določajo stabilnost poslovanja. Podjetje z najvišjo oceno velja za zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji.

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v tretjem četrtletju 2015 po začasnih podatkih povprečno za 1,7 % nižji kot v tretjem četrtletju 2014. Z vidika strukture stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v tretjem četrtletju 2015 glede na tretje četrtletje 2014 plače za dejansko opravljeno delovno uro znižale za 1,8 %, drugi stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se znižali za 1,3 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v tretjem četrtletju 2015 glede na tretje četrtletje 2014 najizraziteje znižali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 7,0 %) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za 5,9 %), najizraziteje zvišali pa v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 9,9 %) in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 5,1 %).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v drugem četrtletju 2015 za 1,9 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 4. 12. 2015) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v drugem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena) višji kot v drugem četrtletju 2014 v skoraj vseh državah članicah EU; nižji so bili le v Grčiji (za 1,3 %), na Cipru (za 1,1 %) in v Italiji (za 0,2 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 7,9 %), v Latviji (za 7,7 %) in v Bolgariji (za 6,9 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,9 %; v Sloveniji so bili višji za 2,1 %. Za Hrvaško ni bilo podatka.

V poslovnem svetu je vedno pomembno, da mislimo nekaj korakov vnaprej. V času nestabilnih gospodarskih razmer se zato vse več podjetij odloča za zavarovanje terjatev, ki je ena izmed najbolj priljubljenih in optimalnih izbir za vse tipe in velikosti podjetij.

V podjetju Achiles d.o.o. imamo ogromno znanja in izkušenj, da vam lahko zagotovimo zanesljivo in učinkovito zavarovanje terjatev. Ena izmed pomembnih prednosti storitve je, da do 80 % plačila prejmete tudi v primeru, če dolžnik postane nesolventen.

Zavarovanje terjatev – kako poteka in kaj prinaša?

Za zavarovanje terjatev se je še posebej smotrno odločiti za kratkoročne terjatve, poleg tega pa ste lahko brez skrbi, saj ga lahko sklenete brez vednosti kupca. Po opravljenem poslu vašim strankam izdate račune, podjetju Achilles d.o.o. pa posredujete terjatve do kupcev, ki jih želite zavarovati. Naša ekipa vse potrebno pregleda ter vam posreduje ponudbo. Po medsebojnem podpisu pogodbe zavarujemo vaše terjatve ter vam posredujemo poroštveno izjavo za poplačilo zavarovanih terjatev v primeru neplačila.

Bonitetna ocena je eden izmed kazalnikov, ki se vse bolj uporablja kot merilo uspešnosti poslovanja podjetja in predvsem njegove kreditne zanesljivosti. V času nestabilnih gospodarskih razmer so podjetniki nanjo še bolj pozorni in se pred poslovanjem tudi s pomočjo bonitetne ocene prepričajo, s kom poslujejo in če se bodo sploh odločili za sodelovanje.

Bonitetne ocene lahko v osnovi razdelimo na tri vrste, in sicer kreditno bonitetno ocena, nekreditno bonitetno oceno in ostale bonitetne ocene. Kreditna bonitetna ocena, ki jo lahko imenujemo tudi bonitetna ocena plačilne sposobnosti, se uporablja najpogosteje, saj nam predstavi stopnjo kreditnega tveganja določenega podjetja.

Kako ocene delimo glede na razrede

Glede na bonitetno oceno se podjetja razvrščajo v Bonitetna ocena obsega 10 bonitetnih razredov, in sicer od SB1 do SB10. SB1velja za najboljšo bonitetno oceno, na splošno pa velja, da višja kot je, manjše je tveganje sodelovanja s podjetjem in obratno.

Zaposlena oseba je v septembru 2015 zaslužila v povprečju neto 994,90 EUR, bruto pa 1.522,07 EUR. Povprečna mesečna neto plača je bila nominalno za 0,1 % nižja, realno pa enaka kot v avgustu 2015, v primerjavi s septembrom preteklega leta pa je bila višja nominalno in realno (nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,7 %). Povprečna mesečna bruto plača za september 2015 je bila v primerjavi s plačo za avgust 2015 nominalno nižja za 0,2 %, v primerjavi s plačo za september 2014 pa višja za 0,2 %.

V prvih devetih mesecih 2015 je bila povprečna mesečna plača nominalno in realno višja od povprečne mesečne plače v istem obdobju prejšnjega leta, in sicer je bila povprečna mesečna neto plača nominalno višja za 0,2 %, realno pa za 0,7 %, povprečna mesečna bruto plača pa nominalno višja za 0,5 %, realno pa za 1,0 %.

Povprečna mesečna neto plača za september 2015 v javnem sektorju nižja od plače za avgust 2015

Povprečna mesečna neto plača za september 2015 se je glede na avgust 2015 v javnem sektorju nominalno znižala za 0,3 %, v zasebnem sektorju pa se ni spremenila, medtem ko se je glede na isti mesec preteklega leta v obeh sektorjih zvišala za 0,1 %.

Najvišjo povprečno mesečno neto plačo za september 2015 so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 1.390,72 EUR, sledili sta povprečni mesečni neto plači v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.331,91 EUR) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (1.305,02 EUR). Najnižjo povprečno mesečno neto plačo so imeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (697,77 EUR).