Bonitetna ocena odličnosti

Bonitetna ocena je eden izmed kriterijev, na podlagi katerega se ocenjuje boniteta poslovnega subjekta v daljšem preteklem obdobju in sedanjosti. Na bonitetno oceno vpliva kar nekaj kriterijev, med njimi ocena plačilne sposobnosti, kreditna sposobnost, zadolženost, dobičkonosnost in številni drugi kriteriji, ki opredeljujejo stopnjo tveganosti poslovanja s podjetjem.

Vse več podjetnikov se zaveda, da je bonitetna ocena postala del celostnega vtisa, ki ga podjetje ustvarja, in da lahko drastično pripomore k zaupanju v podjetje ter boljšim poslovnim odnosom. Prav tako je pomembno, da podjetniki redno in dosledno spremljajo tudi bonitetno oceno svojih poslovnih partnerjev, saj lahko tako pravočasno zaznajo morebitne težave in zavarujejo svoje poslovanje.

Najboljši med najboljšimi

Najvišja bonitetna ocena, ki jo lahko podjetje doseže, je tako imenovana bonitetna ocena odličnosti (označena kot AAA). Ta predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov in priča o tem, da podjetje, ki je oceno pridobilo, posluje nadpovprečno in izpolnjuje kriterije, ki določajo stabilnost poslovanja. Podjetje z najvišjo oceno velja za zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji.

Upravljanje terjatev – kaj je in kako poteka

Upravljanje terjatev mnogi imenujejo tudi modra finančna storitev, ki lahko v poslovanje podjetja prinese ogromne spremembe na bolje. Gre za nabor storitev, ki so usmerjene v premišljeno upravljanje terjatev in vam pomagajo tako pri poplačilu zapadlih terjatev kot pri nadaljnjem izbiranju poslovnih partnerjev in pravočasnem odzivanju na morebitne težave.

Kako poteka upravljanje terjatev?

Z odločitvijo za sodelovanje s podjetjem Achilles d.o.o. z eno potezo sprejmete najbolj optimalno odločitev – vse skrbi prepustite strokovni ekipi in si zagotovite tako sredstva na računu kot dovolj časa za ukvarjanje s tekočim poslovanjem.

Vse, kar morate storiti ob sklenitvi sodelovanja je, da nam posredujete podatke o vaših terjatvah. Tako naša ekipa dobi pregled nad vašimi dolžniki, ki nam omogoča, da lahko podrobneje preučimo status vsakega dolžnika. Za vsak posamezen primer določimo najbolj optimalno strategijo pridobitve dolgov in vse potrebno tudi uredimo. V najkrajšem možnem času prejmete sredstva, v bodoče pa spremljamo vaše poslovne partnerje in vas pravočasno opozorimo na morebitne nepredvidene okoliščine poslovanja.

Indeks stroškov dela v 3. četrtletju 2015 nižji kot pred enim letom

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v tretjem četrtletju 2015 po začasnih podatkih povprečno za 1,7 % nižji kot v tretjem četrtletju 2014. Z vidika strukture stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v tretjem četrtletju 2015 glede na tretje četrtletje 2014 plače za dejansko opravljeno delovno uro znižale za 1,8 %, drugi stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se znižali za 1,3 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v tretjem četrtletju 2015 glede na tretje četrtletje 2014 najizraziteje znižali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 7,0 %) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za 5,9 %), najizraziteje zvišali pa v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 9,9 %) in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 5,1 %).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v drugem četrtletju 2015 za 1,9 % višji kot pred enim letom

Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 4. 12. 2015) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v drugem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena) višji kot v drugem četrtletju 2014 v skoraj vseh državah članicah EU; nižji so bili le v Grčiji (za 1,3 %), na Cipru (za 1,1 %) in v Italiji (za 0,2 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 7,9 %), v Latviji (za 7,7 %) in v Bolgariji (za 6,9 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,9 %; v Sloveniji so bili višji za 2,1 %. Za Hrvaško ni bilo podatka.

Stečaji in sodni postopki v novembru 2015

V novembru 2015 se je število začetih stečajev nad pravnimi osebami in osebnih stečajev na letni ravni v povprečju zmanjšalo za 14 odstotkov. Na mesečni ravni se je število začetih stečajev nad pravnimi osebami zmanjšalo za 5 odstotkov, medtem ko je število začetih osebnih stečajev v istem obdobju ostalo tako rekoč nespremenjeno. Število začetih postopkov prisilnega prenehanja družb se je v novembru 2015 na letni ravni povečalo za 84 odstotkov, medtem ko se je na mesečni ravni zmanjšalo za 55 odstotkov.

Število ostalih začetih postopkov prenehanja družb se je v novembru 2015 na letni ravni povečalo za 20 odstotkov in na mesečni ravni za 7 odstotkov.

Poslujte premišljeno

Bodite vedno prepričani, s kom poslujete, ter prepustite upravljanje terjatev strokovnjakom v podjetju Achilles. Pravočasno vas bomo opozorili na vse posebnosti in poskrbeli za nemoten finančni pretok brez ukvarjanja z odprtimi terjatvami.

V novembru 2015 manj novoustanovljenih družb in več izbrisov

Gospodarska situacija v Sloveniji in tujini še vedno ni optimalna, zato morajo biti podjetniki še posebej previdni, s kom poslujejo. Dobro je redno preverjati bonitetno oceno pomembnih poslovnih partnerjev ter spremljati njihovo poslovanje, da se lahko pravočasno izognete morebitnim težavam s plčailno nedisciplino.

Stanje v novembru 2015

Število izbrisov družb se je v novembru 2015 na letni ravni povečalo za 15 odstotkov in na mesečni ravni za 4 odstotke. Število novoustanovljenih družb se je v novembru 2015 na letni ravni zmanjšalo za 5 odstotkov in na mesečni ravni za 23 odstotkov.

Bonitetna ocena – katere vrste poznamo

Bonitetna ocena je eden izmed kazalnikov, ki se vse bolj uporablja kot merilo uspešnosti poslovanja podjetja in predvsem njegove kreditne zanesljivosti. V času nestabilnih gospodarskih razmer so podjetniki nanjo še bolj pozorni in se pred poslovanjem tudi s pomočjo bonitetne ocene prepričajo, s kom poslujejo in če se bodo sploh odločili za sodelovanje.

Bonitetne ocene lahko v osnovi razdelimo na tri vrste, in sicer kreditno bonitetno ocena, nekreditno bonitetno oceno in ostale bonitetne ocene. Kreditna bonitetna ocena, ki jo lahko imenujemo tudi bonitetna ocena plačilne sposobnosti, se uporablja najpogosteje, saj nam predstavi stopnjo kreditnega tveganja določenega podjetja.

Kako ocene delimo glede na razrede

Glede na bonitetno oceno se podjetja razvrščajo v Bonitetna ocena obsega 10 bonitetnih razredov, in sicer od SB1 do SB10. SB1velja za najboljšo bonitetno oceno, na splošno pa velja, da višja kot je, manjše je tveganje sodelovanja s podjetjem in obratno.

Izvoz in uvoz od januarja do oktobra 2015 višja kot lani

Slovenska izvoz in uvoz sta bila v oktobru 2015 nižja kot v oktobru 2014, izvoz je bil nižji za 0,2 % (znašal je 2.145,7 milijona EUR), uvoz pa za 0,7 % (znašal je 2.044,1 milijona EUR). Oktobrski izvoz je bil po absolutni vrednosti v primerjavi z drugimi meseci v letu 2015 četrti najvišji, uvoz pa drugi najvišji doslej. Izvoz je bil višji v marcu, juniju in septembru, uvoz pa le v marcu.

V blagovni menjavi s tujino je Slovenija v oktobru 2015 ustvarila presežek v vrednosti 101,5 milijona EUR. Pokritost uvoza z izvozom je bila 105,0-odstotna. V oktobru 2015 je Slovenija izvozila vrednostno največ proizvodov iz skupine osebni avtomobili, uvozila pa največ proizvodov iz skupine olja, dobljena iz nafte in bituminoznih mineralov.

Izvoz v države članice EU nekoliko nižji, uvoz iz teh držav višji kot v oktobru 2014

Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v oktobru 2015 izvozila v države članice EU, je bila za 0,1 % nižja od vrednosti tistega, ki ga je izvozila v oktobru 2014. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, je bila višja za 4,0 %. Blago, izvoženo v države članice EU v oktobru 2015, je bilo vredno 1.652,7 milijona EUR, blago, uvoženo iz teh držav, pa 1.666,6 milijona EUR.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 493,0 milijona EUR blaga, uvozila od tam pa je za 377,5 milijona EUR blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v te države izvozila v oktobru 2015, je bila za 0,6 % nižja od vrednosti blaga, ki ga je tja izvozila v oktobru 2014. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, pa je bila za 17,5 % nižja.

Izvoz in uvoz v od januarja do oktobra 2015 višja kot v istem obdobju 2014

Izvoz od januarja do oktobra 2015 je bil za 4,4 % višji od izvoza v istem obdobju prejšnjega leta (znašal je 19.958,8 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 2,5 % (znašal je 19.249,9 milijona EUR). Vrednost izvoza je v prvih desetih mesecih letošnjega leta za 3,7 % presegla vrednost uvoza. Slovenija je tako v blagovni menjavi s tujino ustvarila presežek v trgovinski bilanci v vrednosti 708,9 milijona EUR. Presežek v blagovni menjavi s tujino je sicer izkazovala v vseh mesecih leta 2015 doslej, razen v februarju, aprilu in avgustu.

Povprečna mesečna bruto plača za september 2015

Zaposlena oseba je v septembru 2015 zaslužila v povprečju neto 994,90 EUR, bruto pa 1.522,07 EUR. Povprečna mesečna neto plača je bila nominalno za 0,1 % nižja, realno pa enaka kot v avgustu 2015, v primerjavi s septembrom preteklega leta pa je bila višja nominalno in realno (nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,7 %). Povprečna mesečna bruto plača za september 2015 je bila v primerjavi s plačo za avgust 2015 nominalno nižja za 0,2 %, v primerjavi s plačo za september 2014 pa višja za 0,2 %.

V prvih devetih mesecih 2015 je bila povprečna mesečna plača nominalno in realno višja od povprečne mesečne plače v istem obdobju prejšnjega leta, in sicer je bila povprečna mesečna neto plača nominalno višja za 0,2 %, realno pa za 0,7 %, povprečna mesečna bruto plača pa nominalno višja za 0,5 %, realno pa za 1,0 %.

Povprečna mesečna neto plača za september 2015 v javnem sektorju nižja od plače za avgust 2015

Povprečna mesečna neto plača za september 2015 se je glede na avgust 2015 v javnem sektorju nominalno znižala za 0,3 %, v zasebnem sektorju pa se ni spremenila, medtem ko se je glede na isti mesec preteklega leta v obeh sektorjih zvišala za 0,1 %.

Najvišjo povprečno mesečno neto plačo za september 2015 so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 1.390,72 EUR, sledili sta povprečni mesečni neto plači v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.331,91 EUR) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (1.305,02 EUR). Najnižjo povprečno mesečno neto plačo so imeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (697,77 EUR).

Odkup zapadlih terjatev za miren spanec

Mnogi podjetniki povedo, da jim pri poslovanju največ časa in energije jemlje ravno ukvarjanje z odprtimi terjatvami in njihovimi dolžniki. Situacija se je v zadnjih letih zaradi ekonomske krize še bolj zaostrila, zato je toliko bolj pomembno, da tudi v primeru težav poznate prave rešitve.

Odkup zapadlih terjatev je ena od storitev, s katero lahko vaše težave rešite praktično čez noč. Uporablja se za terjatve, katerih zapadlost običajno ne presega 90 dni. Storitev je za vas kot naročnika čisto preprosta, saj nam le posredujete račun, ki ste ga po opravljenem poslu izdali vaši stranki.

Do povrnjenih sredstev praktično takoj

Z vaše strani posredovan račun ali račune pregledamo in vam pripravimo odkupno dokumentacijo, ki jo podpišemo vsi udeleženi. Po sklenitvi sodelovanja vam že v nekaj dneh poplačamo odkupljen račun, zmanjšan za dogovorjeno provizijo, tako da ste v trenutku odrešeni vseh skrbi.

Stanje transakcijskih računov v novembru 2015

Ob poslovanju s katerim koli poslovnim partnerjem je zelo modro, da na mesečni ravni spremljate njegovo plačilno sposobnost in ste pozorni na morebitne prve znake težav. Na ta način lahko že v zgodnji fazi predvidite plačilno nedisciplino in se pred njo zavarujete.

Varno v poslovnem svetu

V podjetju Achilles vam nudimo široko ponudbo različnih storitev, ki vam pomagajo varno poskrbeti za svoj finančen pretok in pripomorejo k temu, da se vem ni potrebno ukvarjati z neplačili. Ena izmed vse bolj priljubljenih storitev je zavarovanje terjatev, s katero se preventivno zavarujete pred morebitnimi odprtimi dolgovi.

V Sloveniji se je število blokiranih in zaprtih transakcijskih računov v novembru 2015 na letni ravni v povprečju zmanjšalo za 17,5 odstotkov. Na mesečni ravni je število blokiranih transakcijskih računov ostalo tako rekoč nespremenjeno, medtem ko se je število zaprtih transakcijskih računov v istem obdobju zmanjšalo za 4 odstotke.

Število deblokiranih transakcijskih računov se je v novembru 2015 na letni ravni zmanjšalo za 19 odstotkov, medtem ko se je na mesečni ravni povečalo za 12 odstotkov. Število družb brez transakcijskih računov se je v novembru 2015 povečalo za 3 odstotke na letni ravni, medtem ko je na mesečni ravni ostalo nespremenjeno.