Gospodarska klima je eden izmed pokazateljev stanja v gospodarstvu, ki se meri na podlagi številnih dejavnikov. Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2015 (3,5 odstotne točke) za 1,6 odstotne točke nižji kot junija 2015 (5,1 odstotne točke) in za 7,5 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na znižanje tega kazalnika sta najbolj vplivala kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,5 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno pa na spremembo vrednosti tega kazalnika niso vplivali.

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2015 na letni ravni višji za 2,3 odstotne točke. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na letni ravni sta najbolj vplivala kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 2,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,6 odstotne točke). Negativno so na letno spremembo kazalnika gospodarske klime vplivali kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke).

V juniju 2015 sta bila slovenska izvoz in uvoz višja kot v juniju 2014, izvoz je bil višji za 10,9 % (znašal je 2.147,3 milijona EUR), uvoz za 6,6 % (znašal je 1.980,0 milijona EUR). Vrednosti obeh, izvoza in uvoza v juniju 2015, sta bili višji od povprečne vrednosti mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu (izvoz za 12,3 %, uvoz za 5,2 %).

Pokritost uvoza z izvozom je bila 108,4-odstotna. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v juniju 2015 znašal 167,3 milijona EUR in je bil najvišji v letošnjem letu. Na presežek v blagovni menjavi sta vplivala večji izvoz v države članice EU in manjši uvoz iz držav, ki niso članice EU.

Blagovna menjava z državami članicami EU junija 2015 večja kot v juniju 2014

Z državami članicami EU je Slovenija v juniju 2015 ustvarila skoraj štiri petine celotne blagovne, in sicer 76,3 % vrednosti vsega izvoza blaga in 79,9 % vrednosti vsega uvoza blaga. V te države je v juniju 2015 izvozila za 1.639,3 milijona EUR blaga (ali za 12,4 % več kot v juniju 2014), od tam uvozila pa za 1.582,3 milijona EUR blaga (ali za 8,9 % več kot v juniju 2014). V države članice EU je Slovenija v juniju izvozila največ proizvodov iz skupine osebni avtomobili, iz teh držav pa uvozila največ proizvodov iz skupine olja, dobljena iz nafte in bituminoznih mineralov.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 508,0 milijona EUR blaga, od tam uvozila pa za 397,7 milijona EUR blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v juniju 2015 izvozila v te države, je bila za 6,3 % višja kot v juniju 2014. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, je bila nižja za 1,8 %. V države nečlanice EU je Slovenija v juniju izvozila največ proizvodov iz skupine zdravila, iz teh držav pa uvozila največ proizvodov iz skupine olja, dobljena iz nafte in bituminoznih mineralov.

Izvoz in uvoz v prvem polletju 2015 višja kot v istem obdobju 2014

Izvoz je bil v prvem polletju leta 2015 za 5,8 % višji od izvoza v istem obdobju prejšnjega leta (znašal je 11.926,1 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 4,1 % (znašal je 11.570,4 milijona EUR). Vrednost izvoza je v prvem polletju letos za 3,1 odstotne točke presegla vrednost uvoza. Tako je Slovenija v blagovni menjavi s tujino tudi na polletni ravni ustvarila presežek v trgovinski bilanci (znašal je 355,7 milijona EUR).

Povprečna mesečna neto plača za maj 2015 je znašala 997,51 EUR in je bila za 8 EUR nižja od povprečne mesečne neto plače za april 2015. Povprečna mesečna bruto plača za maj 2015 je znašala 1.528,50 EUR in je bila za 15,45 EUR nižja od povprečne mesečne bruto plače za april 2015. Povprečna mesečna plača za maj 2015, tako neto kot bruto, se je v primerjavi s prejšnjim mesecem realno znižala (v bruto znesku za 1,8 %, v neto znesku za 1,6 %).

Zaposleni v javnem sektorju so v maju 2015 zaslužili povprečno 1.150,71 EUR neto, v sektorju država 1.138,69 EUR neto in v zasebnem sektorju 916,49 EUR neto.

Najnižja povprečna mesečna neto plača za maj 2015

Povprečna mesečna neto plača za maj 2015 je bila tako kot v prejšnjem mesecu najnižja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, čeprav je bila od tiste v prejšnjem mesecu za 0,2 % višja; znašala je povprečno 694,14 EUR. Sledile so povprečne mesečne neto plače v gostinstvu (734,89 EUR) in gradbeništvu (793,51 EUR). Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so prejeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.394,79 EUR).

Povprečne mesečne neto plače za maj 2015 so se v primerjavi s prejšnjim mesecem najbolj zvišale v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 1,7 %) in v izobraževalni dejavnosti (za 0,6 %), najbolj znižale pa v predelovalnih dejavnostih in v dejavnosti promet in skladiščenje (v obeh za 2 %) in dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 1,7 %).

Izvoz je bil v maju 2015 za 7,4 % višji kot v maju 2014 (znašal je 1.963,7 milijona EUR), uvoz pa je bil za 3,0 % nižji (znašal je 1.857,0 milijona EUR). Glede na vrednosti povprečnega mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu je bila vrednost izvoza v maju 2015 za 2,7 % višja, vrednost uvoza pa za 1,3 % nižja.

V blagovni menjavi s tujino je bil v maju 2015 zabeležen presežek v vrednosti 106,8 milijona EUR. Pokritost uvoza z izvozom je bila 105,7-odstotna. Na presežek v blagovni menjavi sta vplivala večji izvoz v države članice EU in znatno manjši uvoz iz držav, ki niso članice EU.

Blagovna menjava z državami članicami EU v maju 2015 večja kot v maju 2014

Trgi držav članic EU so za slovenski izvoz in uvoz še vedno najpomembnejši. V maju 2015 je Slovenija ustvarila pri trgovanju z državami članicami EU skoraj štiri petine celotne blagovne menjave, in sicer 76,7 % vrednosti vsega izvoza blaga in 81,0 % vrednosti vsega uvoza blaga. V te države je v maju 2015 izvozila za 1.505,7 milijona EUR blaga (ali za 6,1 % več kot v maju 2014), od tam uvozila pa je za 1.504,2 milijona EUR blaga (ali za 3,7 % več kot v maju 2014). Med državami članicami EU je Slovenija najintenzivneje trgovala z Nemčijo, Italijo in Avstrijo; v te države je izvozila več kot tretjino vrednosti vsega izvoza blaga, iz teh držav pa je uvozila skoraj polovico vrednosti vsega uvoza blaga.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 458,1 milijona EUR blaga, od tam uvozila pa je za 352,8 milijona EUR blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v maju 2015 izvozila v te države, je bila za 11,9 % višja kot v maju 2014. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, pa je bila nižja za 23,9 %. Med državami nečlanicami EU je Slovenija največ izvažala v Rusijo, uvažala pa iz Kitajske.

Slovenija je v prvih petih mesecih leta 2015 izvozila za 9.759,5 milijona EUR blaga (to je za 4,5 % več kot v istem obdobju leta 2014), uvozila pa za 9.543,8 milijona EUR blaga (ali za 3,0 % več kot v istem obdobju leta 2014). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 215,7 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,3-odstotna.