Glede na podatke Statističnega urada so podatki za april 2015 v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu obetavni. Slovenija je v aprilu 2015 izvozila za 1.956,4 milijona EUR blaga, uvozila pa za 1.962,6 milijona EUR blaga. Vrednost izvoza v aprilu 2015 je bila približno enaka vrednosti izvoza v aprilu 2014, vrednost uvoza v aprilu 2015 pa je bila za 3,0 % višja od vrednosti uvoza v aprilu 2014. Vrednosti obeh, izvoza in uvoza v aprilu 2015, pa sta bili višji od povprečne vrednosti mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu (izvoz za 1,9 %, uvoz za 3,8 %).

Primerjava izvoza in uvoza v države članice in nečlanice EU

Slovenija je v aprilu 2015 ustvarila skoraj štiri petine celotne blagovne menjave pri trgovanju z državami članicami EU, in sicer 76,8 % vrednosti vsega izvoza blaga in 80,7 % vrednosti vsega uvoza blaga. V te države je v aprilu 2015 izvozila za 1.503,4 milijona EUR blaga (ali za 2,3 % več kot v aprilu 2014), od tam uvozila pa je za 1.583,1 milijona EUR blaga (ali za 5,9 % več kot v aprilu 2014). Izmed držav članic EU je Slovenija v aprilu 2015 najintenzivneje trgovala z Nemčijo, Italijo in Avstrijo.

V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 453,1 milijona EUR blaga, od tam uvozila pa za 379,5 milijona EUR blaga. Vrednost blaga, ki ga je Slovenija v aprilu 2015 izvozila v te države, je bila za 7,2 % nižja kot v aprilu 2014. Vrednost blaga, ki ga je uvozila iz omenjenih držav, pa je bila nižja za 7,8 %. Izmed držav nečlanic EU je Slovenija v letošnjem aprilu najintenzivneje trgovala s Srbijo, Rusko federacijo in Bosno in Hercegovino.

Izvoz in uvoz v prvih štirih mesecih 2015 višja kot v istem obdobju 2014

Slovenija je v prvih štirih mesecih leta 2015 izvozila za 7.785,8 milijona EUR blaga (to je za 3,2 % več kot v istem obdobju leta 2014), uvozila pa za 7.661,6 milijona EUR blaga (ali za 3,7 % več kot v istem obdobju leta 2014). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 124,2 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 101,6-odstotna.

Faktoring je ena izmed finančnih storitev, primernih tako za manjša kot za večja podjetje. Zaradi preprostega postopka in takojšnjega poplačila glavnine sredstev postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljen ter konkurira številnim tradicionalnim oblikam poplačila odprtih terjatev.

Kako poteka faktoring?

Faktoring poteka tako, da v postopku kot faktor sodeluje podjetje Achilles d.o.o. Ko vaši stranki izdate račun, ga posredujete še našim strokovnjakom, ki vam pripravijo odkupno dokumentacijo. Že v nekaj dneh vam poplačamo odkupljen račun, zmanjšan za dogovorjeno provizijo in zadržana sredstva. Ko vaša stranka poravna račun, dobite plačan še preostanek, pri čemer je zelo pomembno, da lahko z glavnino zneska nemoteno upravljate praktično takoj.

Pri poslovanju vsakega podjetja je zelo pomembno, da se izogne dolgim plačilnim rokom in čakanjem na poplačilo dolgov, saj se lahko hitro znajde v začaranem krogu, ko tudi samo ni zmožno tekoče poravnavati svojih obveznosti. Naslednjič, ko se znajdete v težavah zaradi odprtih terjatev, se odločite za faktoring in spoznajte vse prednosti, ki vam jih prinaša.

Povprečna mesečna plača za april 2015 je bila nominalno in realno nižja od plače za marec 2015 in je v bruto vrednosti znašala 1.543,95 EUR, v neto vrednosti pa 1.005,52 EUR. Od povprečne mesečne plače za marec 2015 je bila v bruto vrednosti nominalno nižja za 0,4 %, realno pa za 0,5 %, v neto vrednosti je bila nominalno nižja za 0,3 %, realno pa za 0,4 %.

Povprečna mesečna neto plača za april 2015 se je glede na prejšnji mesec zvišala v javnem sektorju in v sektorju država, v zasebnem sektorju pa se je znižala: v javnem sektorju se je zvišala za 0,7 %, v sektorju država pa za 0,1 %; v zasebnem sektorju se je znižala za 0,9 %. V obdobju od januarja do aprila 2015 se je povprečna mesečna neto plača v javnem sektorju v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta za 0,8 % zvišala, medtem je v zasebnem sektorju ostala nespremenjena.

Najvišja povprečna mesečna neto plača za april 2015

Povprečna mesečna neto plača za april 2015 je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer je znašala povprečno 1.407,02 EUR. Sledile so povprečne mesečne neto plače v področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti (1.399,90 EUR) in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (1.302,79 EUR). Najnižjo povprečno mesečno neto plačo so prejeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (692,74 EUR).

V aprilu najnižja Povprečna mesečna neto plača v primorsko-notranjski statistični regiji

Povprečna mesečna neto plača za april 2015 se je glede na marec 2015 najbolj zvišala v obalno-kraški in goriški statistični regiji (v vsaki za 1,2 %). Najbolj znižala pa se je v gorenjski statistični regiji (za 2,7 %), najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji.

Pri poslovanju morajo biti poslovneži še posebej v današnjih časih previdni, da za poslovne partnerje izbirajo preverjena podjetja, ki so tudi dobri plačniki. O stanju poslovanja poslovnega partnerja se je dobro pozanimati še pred dejanskim pričetkom dela.

Eden izmed opozorilnih znakov je lahko blokiran račun, ki nas opozori na to, da podjetje ne poravnava svojih obveznosti. V takih primerih se je sodelovanju bolje izogniti, saj si lahko sicer nakopate težave s plačili in svoj dragoceni čas no koncu porabljate za terjanje tistega, kar vam pripada.

V aprilu 2015 zmanjšano število zaprtih in blokiranih računov na letni ravni

Število blokiranih in zaprtih transakcijskih računov se je v aprilu 2015 na letni ravni v povprečju zmanjšalo za 18,5 odstotkov. Na mesečni ravni se je število blokiranih in zaprtih transakcijskih računov v povprečju zmanjšalo za 26 odstotkov.

Število deblokiranih transakcijskih računov se je v aprilu 2015 na letni ravni zmanjšalo za 29 odstotkov in na mesečni ravni za 21 odstotkov. Število družb brez transakcijskih računov se je v aprilu 2015 zmanjšalo za 24 odstotkov na letni ravni, medtem ko je na mesečni ravni ostalo na isti ravni.