Izvoz in uvoz v juniju 2017 višja kot v juniju 2016

25Avg 2017

V juniju 2017 sta bila slovenski izvoz in uvoz višja kot v juniju 2016; izvoz je bil višji za 13,4 % (znašal je 2.513,5 milijona EUR), uvoz pa za 13,7 % (znašal je 2.357,0 milijona EUR). Vrednost izvoza v juniju je bila druga najvišja v letu 2017 (višja je bila le vrednost v marcu), vrednost uvoza pa tretja najvišja (višji sta bili vrednosti v maju ter v marcu). V primerjavi s povprečnim mesečnim izvozom in uvozom v letu 2016 je bil izvoz v juniju 2017 višji za 20,8 %, uvoz pa za 17,3 %.

V blagovni menjavi s tujino je bil v juniju 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 156,5 milijona EUR, najvišji v letošnjem letu. Pokritost uvoza z izvozom v juniju 2017 je bila 106,6-odstotna.

Vrednost izvoza v države članice EU in v države, ki niso članice EU, v juniju 2017 višja kot v juniju 2016

V države članice EU je Slovenija v juniju 2017 izvozila za 1.922,0 milijona EUR (ali za 13,3 % več kot v juniju 2016), od tam pa uvozila za 1.912,1 milijona EUR (ali za 12,7 % več kot v juniju 2016). Junijski presežek v blagovni menjavi z državami članicami EU v vrednosti 9,9 milijona EUR je bil najvišji v letošnjem letu.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 591,5 milijona EUR (ali za 13,5 % več kot v juniju 2016), uvoz iz omenjenih držav pa je znašal 444,9 milijona EUR (ali za 18,0 % več kot v juniju 2016). Presežek v blagovni menjavi pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, je v juniju 2017 znašal 146,6 milijona EUR in je bil prav tako najvišji v letošnjem letu.

Izvoz in uvoz v prvem polletju leta 2017 višja kot v istem obdobju 2017

Izvoz je v prvih šestih mesecih leta 2017 znašal 13.945,3 milijona EUR (ali za 11,7 % več kot v istem obdobju 2016), uvoz pa je znašal 13.530,3 milijona EUR (ali za 13,9 % več kot v istem obdobju 2016). V prvem polletju 2017 je bil ustvarjen presežek v blagovni menjavi s tujino (znašal je 415,1 milijona EUR), pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,1-odstotna.

V prvem polletju 2017 sta bili najpomembnejši državi partnerici Nemčija in Italija tako pri izvozu kot uvozu. Med državami, ki niso članice EU, pa sta bili na izvozu najpomembnejši Srbija in Rusija (sicer sta se na celotnem izvozu uvrstili na 7. oziroma 8. mesto), na uvozu pa Kitajska in Turčija (na celotnem uvozu na 8. oziroma 12. mestu).

20Avg 2017

Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2017 (11,4 odstotne točke) za 0,9 odstotne točke nižji kot junija 2017 (12,3 odstotne točke), vendar še vedno za 13,8 odstotne točke nad dolgoletnim povprečjem.

Na znižanje na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (za 0,5 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 0,4 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Izboljšanje kazalnika zaupanja v gradbeništvu je padec kazalnika gospodarske klime nekoliko omililo (za 0,2 odstotne točke), medtem ko kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih na mesečno spremembo ni vplival.

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil julija 2017 za 6,1 odstotne točke višji kot julija 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 1,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,4 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,2 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke).

27Jul 2017

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v Sloveniji v prvem četrtletju 2017 po začasnih podatkih povprečno za 2,7 % višji kot v prvem četrtletju 2016, od tega so se plače za dejansko opravljeno delovno uro v istem obdobju zvišale za 2,6 %.

Letno zvišanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro največje v drugih dejavnostih
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v prvem četrtletju 2017 glede na prvo četrtletje 2016 najizraziteje znižali v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 8,8 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 8,1 %), najizraziteje zvišali pa v drugih dejavnostih (za 11,1%) in v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 10,8%).

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v EU-28 v četrtem četrtletju 2016 za 1,7 % višji kot pred enim letom
Po podatkih Eurostata (po stanju na dan 5. 6. 2017) so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v četrtem četrtletju 2016 v skoraj vseh državah članicah EU višji kot v četrtem četrtletju 2015 (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le na Hrvaškem (za 5,1 %) in v Avstriji (za 0,2 %). Zvišanje stroškov dela za opravljeno delovno uro je bilo najizrazitejše v Romuniji (za 12,8 %) in v Litvi (za 10,2 %). V EU-28 so se ti stroški v opazovanem obdobju zvišali za 1,7 %; v Sloveniji so bili višji za 5,6 %.

22Jul 2017

V juniju 2017 smo imeli na letni ravni 0,9-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,3-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,0-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,5-odstotna).

Cene blaga so bile v juniju 2017 v primerjavi z junijem 2016 v povprečju višje za 0,5 %, cene storitev pa za 1,7 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 1,2 %, cene trajnega blaga in cene poltrajnega blaga pa so se znižale (za 1,6 % oz. za 0,2 %).

V juniju 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, po 0,2 odstotne točke, dražja sadje (za 10,3 %) in obutev (za 7,8 %).

Letno inflacijo so ublažile nižje cene oblačil in rabljenih avtomobilov (vsaka od omenjenih skupin je prispevala po 0,2 odstotne točke). Oblačila so bila cenejša za 2,9 %, rabljeni avtomobili pa 9,4 %.

Gibanje cen v prvi polovici leta

V prvi polovici leta 2017 so se cene najbolj zvišale v skupini rekreacija in kultura (za 5,2 %); znotraj skupine so se najbolj podražili počitniški paketi, in sicer za 14,7 %. Sledile so višje cene v skupini oblačila in obutev (za 3,4 %); v tej skupini se je najbolj podražila obutev (za 13,3 %).

Znižanje cen smo v prvi polovici leta zabeležili v skupinah komunikacije, zdravstvo ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (v vsaki izmed teh skupini so se cene v povprečju znižale za 0,5 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene

Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2017 v povprečju enake kot v prejšnjem mesecu.

K mesečni rasti cen so 0,3 odstotne točke prispevale višje cene počitniških paketov (za 10,2 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene telefonskih in telefaks storitev (za 1,2 %) ter druge podražitve.

K skupnemu padcu cen so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene sadja (to je bilo cenejše za 6,9 %), oblačil in obutve (za 1,5 %) ter pogonskih goriv (dizelsko gorivo je bilo cenejše za 2,3 %, bencin pa za 2,5 %), zelenjava razen krompirja (za 7,1 %) in ostale pocenitve v juniju.

20Jul 2017

Kazalnik gospodarske klime je bil junija 2017 (12,3 odstotne točke) za 2,8 odstotne točke višji kot maja 2017 (9,6 odstotne točke) in za 14,8 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Na rast tega kazalnika sta na mesečni ravni najbolj vplivala kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 1,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke). Pozitivno sta na mesečno vrednost tega kazalnika vplivala tudi kazalnik zaupanja potrošnikov (za 0,5 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke). Negativen vpliv pa je imel kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja

Kazalnik gospodarske klime je bil junija 2017 za 7,9 odstotne točke višji kot junija 2016.

Vseh pet kazalnikov, ki ga sestavljajo, je pozitivno vplivalo na njegovo rast na letni ravni; kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,6 odstotne točke), kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,7 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,6 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,4 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke).

25Jun 2017

V maju 2017 smo imeli na letni ravni 1,5-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,4-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so bile v maju 2017 v primerjavi z majem 2016 v povprečju višje za 1,4 %, cene storitev pa za 1,7 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 2,4 %, cene poltrajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,3 %.

V maju 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, 0,5 odstotne točke, dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile višje za 15,3 %, dizelskega goriva za 8,1 % in bencina za 6,9 %). 0,4 odstotne točke je k inflaciji prispevala dražja hrana, predvsem meso (dražje za 3,5 %), mleko, sir in jajca (za 2,1 %) ter sadje (za 11,7 %). 0,2 odstotne točke so prispevale še višje cene obutve (dražja je bila za 7,5 %).

Letno inflacijo so za 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil. Ta so bila cenejša za 2,5 %.

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,7 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v maju 2017 v povprečju za 0,7 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene sadja (za 26,6 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene oblačil in obutve (za 1,4 %), počitniških paketov (za 3,6 %), storitve v skupini restavracije in hoteli (za 0,9 %) ter druge podražitve.

Mesečno inflacijo so za 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene telefonskih in telefaks storitev (za 2,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2017 tudi 1,5-odstotna (v maju 2016 je bila −0,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,9-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

Blago se je v maju 2017 na letni ravni podražilo za 1,3 %, storitve pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,5 %. Cene poltrajnega in trajnega blaga pa so se znižale za 1,4 % oz. 1,3 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2017 1,9-odstotna (v marcu 2017 1,5-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,0-odstotna (v marcu 2017 1,6-odstotna); najnižja je bila v Romuniji (0,6-odstotna), najvišja pa v Estoniji (3,6-odstotna); v Sloveniji je bila 1,7-odstotna.

20Jun 2017

V aprilu 2017 se je izvoz povečal za 4,3 % v primerjavi z aprilom 2016 (znašal je 2.183,7 milijona EUR), uvoz pa za 3,4 % (znašal je 2.078,9 milijona EUR). Vrednosti obeh, izvoza in uvoza v aprilu 2017, sta bili prav tako višji od povprečne vrednosti izvoza in uvoza v preteklem letu (izvoz za 5,1 %, uvoz za 3,5 %).

V blagovni menjavi s tujino je bil v aprilu 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 104,9 milijona EUR; največji del tega presežka je bil presežek, dosežen v trgovanju z državami, ki niso članice EU (92,7 milijona EUR). Pokritost uvoza z izvozom je bila 105,0-odstotna.

V aprilu 2017 višja tako izvoz v države članice EU kot tudi uvoz iz teh držav v primerjavi z istim obdobjem 2016

Izvoz Slovenije v države članice EU je bil v aprilu 2017 za 3,3 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 1.685,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 2,6 % (znašal je 1.673,3 milijona EUR). April je bil prvi mesec leta 2017 s presežkom v blagovni menjavi pri trgovanju z državami članicami EU in prvi s presežkom po šestih zaporednih mesecih primanjkljajev pri trgovanju z omenjenimi državami.

Izvoz v države, ki niso članice EU, je bil v aprilu 2017 za 7,7 % višji kot v aprilu 2016 (znašal je 498,3 milijona EUR), uvoz iz omenjenih držav pa je bil višji za 7,3 % (znašal je 405,6 milijona EUR). Mesečni presežki v blagovni menjavi pri trgovanju z državami iz te skupine so se sicer nadaljevali, vendar pa je bil aprilski presežek nižji od povprečnega mesečnega presežka v preteklem letu.

Izvoz in uvoz v prvih štirih mesecih leta 2017 višja kot v istem obdobju 2016

Izvoz je bil obdobju od januarja do aprila 2017 za 10,5 % višji kot v istem obdobju 2016 (znašal je 9.014,4 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 12,6 % (znašal je 8.751,2 milijona EUR). Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 263,2 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,0-odstotna.

15Jun 2017

Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2017 (9,5 odstotne točke) za 2,1 odstotne točke nižji kot aprila 2017 (11,6 odstotne točke) in za 11,9 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja.

Vrednosti vseh petih kazalnikov, ki ga sestavljajo, so se na mesečni ravni znižale. Najbolj sta na padec vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivala kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke). Vrednost so znižali tudi kazalniki zaupanja potrošnikov, v trgovini na drobno in v gradbeništvu (vsak za 0,1 odstotne točke).

Gospodarska klima na letni ravni višja
Kazalnik gospodarske klime je bil maja 2017 za 5,7 odstotne točke višji kot maja 2016.

Na izboljšanje tega kazalnika na letni ravni so vplivali kazalnik zaupanja potrošnikov (za 2,5 odstotne točke), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (za 1,1 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke), medtem ko je kazalnik zaupanja v trgovini na drobno vrednost tega kazalnika nekoliko znižal (za 0,1 odstotne točke).

04Jun 2017

V aprilu 2017 smo imeli na letni ravni 1,8-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so bile v aprilu 2017 v primerjavi z aprilom 2016 v povprečju višje za 1,4 %, cene storitev pa za 2,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. za 0,2 %, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,5 %.

V aprilu 2017 so k letni inflaciji prispevali največ, 0,6 odstotne točke, dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile višje za 21,6 %, dizelskega goriva za 11,7 % in bencina za 7,9 %). 0,3 odstotne točke je k inflaciji prispevala dražja hrana, predvsem meso (dražje za 2,6 %), mleko, sir in jajca (za 2,9 %) ter sadje (za 4,8 %).

Na drugi strani so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene rabljenih osebnih avtomobilov (za 9,1 %) in za 0,1 odstotne točke nižje cene oblačil (za 1,1 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2017 v povprečju za 0,3 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene obutve (za 19,9 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene potniškega zračnega prevoza (za 34,0 %) in višje cene počitniških paketov (za 3,2 %).

Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene pogonskih goriv (dizelsko gorivo je bilo cenejše za 3,0 %, bencin pa za 2,2 %), za 0,1 odstotne točke pa nižje cene zelenjave, razen krompirja (za 9,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2017 1,7-odstotna (v aprilu 2016 je bila −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.

Blago se je v aprilu 2017 na letni ravni podražilo za 1,1 %, storitve pa za 2,6 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,2 %. Cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 1,6 % oz. 1,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2017 1,5-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v februarju 2017 2,0-odstotna); najnižja je bila v Romuniji (0,4-odstotna), najvišja pa v Latviji (3,3-odstotna); v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.

25Maj 2017

Povprečna mesečna bruto plača za marec 2017 je znašala 1.623,57 EUR; v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec je bila višja: nominalno za 2,7 %, realno pa za 2,3 %. Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 je znašala 1.055,85 EUR in je bila nominalno za 2,1 %, realno pa za 1,7 % višja od neto plače za prejšnji mesec.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–marec 2017 je bila od plače za isto obdobje 2016 nominalno višja za 1,5 %, realno pa nižja za 0,3 %.

Zvišanje povprečne mesečne plače za marec 2017 glede na plačo za februar 2017 v zasebnem sektorju opaznejše kot v javnem sektorju
Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 se je v primerjavi s plačo za februar 2017 opazneje zvišala v zasebnem sektorju, in sicer za 2,7 %; v javnem sektorju se je zvišala za 1,3 %.

Zvišanje povprečne mesečne plače najizrazitejše v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
Povprečna mesečna neto plača za marec 2017 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, in sicer je znašala 1.545,80 EUR. V primerjavi s povprečno mesečno neto plačo za februar 2017 se je plača za marec 2017 najizraziteje zvišala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 6,4 %).

Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–marec 2017 se je v primerjavi z istim obdobjem 2016 izraziteje zvišala v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 4,6 %), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 4,1 %) ter v dejavnosti rudarstvo (za 3,8 %); nekoliko znižala se je le v drugih dejavnostih (za 0,1 %).